Obsedenost s smučarskimi skoki izhaja iz "kruha in iger" v Planici kjer se je pač predvsem popivalo med publiko! Tole si upam zapisati danes, ko je treba biti neizmerno ponosen na športnike, ki ob vsem tem "morajo" imeti uspehe. Če jih nimajo, jih mi - kavčarji - sesujemo v prah in pepel. Ampak: kje in kaj dejansko hočemo od "nacionalnih herojev" od Polde sem...Ko sem kot mlad novinar prvič zvedel, da naj bi naš junak ne prenesel bremena slave najboljšega našega skakalca, sem bil presenečen: o tem se ni nič vedelo, pisalo. Lahko pa iz njegove tragične usode potegnemo povezavo do danes. Ni se veliko spremenilo: naši skakalci "morajo" biti v svetovnem vrhu, "morajo" osvajati kolajne in....se spomnite Peterke, ki se danes bori z zasvojenostjo in se ne sme o tem nič ali veliko pisati?
Slovenci in Slovenke od nekdaj rajajo pod skakalnicami, na zaletišču pa hočejo heroje. Pa četudi gre za šport, ki ga od športnih velesil le Nemci resno jemljejo. ZDA, Francija, Velika Britanija, Italija...so poskusile in poskušajo, a ekipna tekma na Olimpijskih igrah je znova potrdila, da gre za šport kjer po kolajni lahko sežemo mi, Nemci, Avstrijci, Poljaki, Norvežani, Japonci in nekoč Finci. Konec. Zapik. Je potem logično, da ta šport vse prevečkrat zdrsne na obrobje tudi zato, ker dejansko nihče ne ve in ne more vedeti, kdo je prvi dokler računalnik ne proglasi zmagovalca? Veterna izravnava je človekov poskus, da bi obrobni šport eksotov približali "športni pravičnosti"! Test: smo danes pravično ob zlato?
Od kod potem nam taka obsedenost, tak fanatizem, tak izstop iz realnosti? Odgovor je preprost: tukaj smo pa mi veliki, skoraj vedno ali vsaj pogosto. Tukaj se pa nas bojijo. Ker Polda ali Peterka ali Prevc (zanimivo: vsi na P, da še Petka damo zraven...) so bili in so dejansko uresničenje naroda, ki ima resda Dončiča in Pogačarja in Garnbretovo ipd., ampak smučarski skoki so fetiš, so duša, so vse. In tu se vrnem v Planico: koliko desetletij smo molče gledali masovno pijančevanje (vina in skokov daj narodu pa še kako klobaso ali čevapčiče, pa bodo zadovoljni) in "premagovali naravo" (tekma je morala biti, če vse crkne...)?
Aamarija Lampič se kosa in bori s konkurenco, ki ji skakalci niso do kolen glede na primerljivost v svetovnem merilu. Pa ne bo nikdar dosegla tiste popularnosti in tistega statusa kot ga imajo naši "orli". Priznam, da je meni vedno čudno, ko poslušam o vetru, sodnikih, dresih ipd., da o tehtnicah ne pišem...Toda danes se veselimo kolajne, ki je skoraj zlata. Če ne bi bilo vetra, jebenti...