Po res dolgem času sem kupil Mladino. Včasih kupim tudi Demokracijo in tudi Reporter, priznam. Kaj imajo skupnega? Da mi gre na bruhanje. Ker so ista neprebavljiva jed istih kuharjev. Le kuhalnice držijo z levo ali desno ali pa za njih kuhajo drugi. Potem pa mi v oči pade pismo s podpisom Mate Dolenc. Pisatelj? Tisti, ki me je za vse življenje zaznamoval s knjigo GORENČEV VRAG katere epizoda z istim naslovom je zame bila in je šok: v njej je pisatelj Mate opisal otroško dušo bolje kot kdorkoli. Smo ljudje zli in grdi že kot otroci? Preberite. Še komur sem jo priporočil (med drugim slavistki, ki jo zelo cenim), je bil navdušen.

Pismo pisatelja Mladini objavljam spodaj. In sporočam: ne, nisem bil na Roški. Niti nisem nikdar v življenju verjel takim kot je Janez Janša. Ne ideološko: ko bo Twito nehal biti Tito naše Slovenije, bo ostala(upam) kredibilna desna stranka kot jo ima vsaka država. Razen Slovenije...pa Madžarske....pa Poljske. Ker sva vrstnika, sem ga prvič videl kot "socialističnega veljaka" v koži študenta obrambe. Že takrat smo tisti, ki "rdečega lemenata" nismo obiskovali zaradi politične ipd. kariere, s prstom kazali nanj in podobne. Moj sošolec Bojan Pucelj (z Udbo stalno za petami) je bil za Janšo&Bavčarja&podobne - revolucionar. Še danes ga občudujem, ker si je upal. Oni so bili pa določeni, da vladajo.Najprej s partijo, potem proti njej. In vlada(jo). Ne vsi, ne vedno, a vendar. Samo barvo, ideje, ideologijo, simbole in svoja načela so zamenjali. Zato nisem nikdar verjel Janši, danes mu pa verjamem: to kar počne z državo in nami resno in iskreno misli! In to je od njega nahjuje, ker je na oblasti.

Pisatelj Mate iz moje mladosti je napisal nekaj, česar sam ne morem. Ker nisem bil na Roški in ker nisem imel partijske knjižice za kak cilj, oblast,moč, službico, položaj... Mate je najbolj nazorno napisal, kje smo 30 let po osamosvojitvi. Zato mi gre danes na bruhanje, ko berem zapisano za in proti Janši ali...Vse je prepričljiv in jasen dokaz, da smo si izborili državo vsi, a so nam jo ukradli, prevzeli. Kje smo tisti, ki nismo bili na Roški, a smo bili za Slovenijo in smo še zdaj? Bi morali biti skupaj z rdečo buržoazijo, ki je ostala enaka ali še slabša kot v partijskih časih? In se boriti za njihove privilegije, ki jih v vseh oblikah oblasti jemljejo za sebi lastne? Ostali smo v kleti kot Gorenčev vrag.

Vmes nekje je Mate Dolenc in njegovo pismo. Zame najboljši opis, kam smo prišli s tem politikom totalne delitve in politiko diktature. Ima me, da bi hupal ves dan. Na Roški.