Naj ne zveni "jugonostalgično" (pa me to nič ne moti): nekoč so za Tita širili cesto na Jošta! Diktator pač!? Ali pa nek drug čas, ko smo na Jošta hodili tudi kadar Tita ni bilo: malo se srečevat, zabavat...Ves Kranj in še kdo je bil tam. Delavski Kranj, ki je bil eno najbolj delavskih mest z vsemi velikani socialističnega gospodarstva (niti enega ni več, skoraj...)! Pa kaj bi jokal za preteklim časom, danes je delavski praznik pač v času doemkracije, kapitalizma ipd. Pošteno res.

Na Joštu se ne zbiramo več, oziroma tja hodimo itak vse leto. Ni pa več nageljnov kot takrat. Tudi govorov ni in še česa. Pomislite: ena od sindikalnih organizacij, ki je doma sredi Kranja, za praznik na spletu ne nameni niti besedice članstvu ipd., čestitka zadošča. Bolj se razpišejo - na primer - ob osmem marcu. Razpišejo je bogata beseda za eno objavo na mesec, če jo zmorejo. Njihova stvar in stvar tistih, ki jim namenijo članarino. Zame je to samo dokaz, da se je vse spremenilo.

Treba je namreč zapisati, da v Kranju delavce najbolj zaposlujejo - tuji lastniki. In še dodati: ko so prihajali v Kranj, smo dvomili, kaj bo. Pa so ostale "savske gume" in "iskrini števci", če naštejem največje. Ogromno delavk in delavcev še vedno zaposlujeta ti podjetji, "telematka" je tudi v tujih /avstrijskih/ rokah, dejansko pa Iskre in Save in Telematike ni več - imena so poniknila kot je čas spremenil delavski Kranj na zunaj in po vsebini. Seveda: zdaj ugotavljamo, da tuja delovna sila ne prihaja več množično iz Bosne kot nekoč ampak s Kosova...

Še nekaj je treba dodati: izginotje tistih panog, ki so bile skoraj povsod obsojene na izumrtje, je Kranj preživel kar zgledno. Ne da bi podcenjeval stiske drugih, dejansko smo kot celota šli skozi vse to bolje kot kak Maribor, na primer. Tudi nasploh Gorenjska nikdar ni bila hujši problem zaradi brezposelnosti, zdaj pa sploh ne.Le "delavski Kranj" je nekako izginil in se preobrazil. V kaj? Ne vem, ne znam opisati. Znam pa jasno opredeliti tisto, česar manjka:

MANJKA NAM ŠIRINE V RAZMIŠLJANJU IN DEJANJIH! MANJKA NAM PRONICILJIVOSTI IN ZATO SI VEDNO IZVOLIMO SEBI PRIMERNO IN PODOBNO OBLAST, KI JE OD NEKDAJ SIMBOL DUHOVNE REVŠČINE IN POLITIČNEGA DROBNJAKARSTVA IN ŽAL TUDI - NESPOSOBNOSTI...

Pa vseeno velja: ŽIVEL 1.MAJ !

Miran Šubic, ki sem delal pri istem delodajalcu od prvega do zadnjega dne....tudi to je redkost!