Ko je prvi kranjski in slovenski župan po osamosvojitvi s svojo posadko /SD v ospredju/ podprl, da mi direktor zavoda, ki mu jaz omogočam plačo, prepove poročanje z - zame - obskurnega dogodka, ki ga jaz plačujem, sem dojel, kdo je in kaj so. Potem se je zadeva stopnjevala do tega, da je isti župan odklonil pogovor za spletnik s skoraj 26 000 000 obiski, uredništvu pa ni poslal nobene javne informacije več od februarja 2024. Strahopetec?

Pa sem novinar s spletnikom vred nepomemben. Na ta način je pljunil v obraz tisti javnosti, ki spletnik bere in spremnja v najbolj bran medij v tem okolju. Če nam je želel škoditi, se je zmotil še bolj: novinarski ceh nam še sveže pošilja njegova vabila in sporočila, ki jih nam odteguje. Smešno! Javnosti (Kranjčankam in Kranjčanom) je tako sporočilo pač odločitev samodržca, ki si sicer tedensko in mesečno plačuje pogovore, izjave ipd. v različnih medijih. Plačani mikrofoni, ki mu jih nastavlajo plačani novinarji so pač naša stvarnost "obveščanja". Dejansko je to posmeh isti javnosti, ki ga je izvolila. Ljudje ne vedo, da jim sporoča "svojo" resnico, "svoja" videnja ...in seveda hvali "svoje" dosežke. Absurdno!

Zdaj se pojavljajo novi kandidati za njegov stolček. To je dekomkracija. Česa so se naučili tisti, ki bi vladali s "Kranj gre naprej" in/ali pa z "zborom za Kranj" spodili župana, ki je glede na izhodišča razočaral še mnogo bolj kot njegov predhodnik Trilar? Strahopetnosti. Skrivajo se za neko anonimno nabirko podpornikov, ki naj bi prinesla spremembo. Demokracija nas je naučila vsaj nečesa: ne verjamemo več na slepo, hočemo vedeti kdo nam kaj ponuja tudi v politiki. Na lokalni ravni pa so pomembni kandidati osebno bolj kot kjerkoli: v mojem okolju ne prenesem strahopetnežev, ki vse vedo in vse znajo - ne upajo pa se izpostaviti v tem okolju. Vseeno mi je, kdo je za takimi sporočili - bivši minister in del neke propadle stranke ali bivši gasilec z navezo v sedanji največji stranki ali kdorkoli.

Strahopetnost tistega , ki se boji Trminih vprašanj in strahopetnost tistega, ki ne zmore stopiti iz političnega zakulisja sta enaki, isti, podobni ipd. Gre za slog in način obnašanja, ki ti vedno omogoča skrivalnice, neke scenarije, neke igre in igrice. To z veseljem napišem, ker se podpišem že 45 let pod to kar napišem. In slednje je marsikdaj kritizirano in napadano, prav je tako. Moje delo je javno, moj poklic je (bil) javen - javne so vrline in slabosti. Da bi kadarkoli v tem mojem okolju "na slepo" verjel, se ne bo zgodilo tudi če se kdaj je. Vsaka lekcija je dobrodošla.

Kranjska javnost mora nastaviti ogledalo politični strahopetnosti. Ta je nevarna tisti trenutek, ko ji damo oblast. Ker bo tako ravnala tudi na županskem ali kateremkoli stolčku: zakulisje bo postalo njen oder, tam se bo vse dogajalo - raji=javnosti pa bodo še naprej namenjali plačano javno podobo s plačanimi novinarji. Smrdljivo!

Naslov iz leta 2018 in izjava Matjaža Rakovca = najboljši dokaz, kaj se zgodi potem, ko nekdo pride na oblast. Pojavne oblike sem opisoval ves ta čas, a tudi mnogo mnogo prej. Zato si dovolim pripisati, da je ta župan lahko izvoljen še x-krat, nikdar pa ne bo več moj župan. Ker je poleg političnega ugleda in pajdašenja z resničnim demagogom, zapravil tudi osebni ugled. A to je samo in zgolj subjektivno mnenje, ocena. Javnost pa bo spregovorila o tem in še čem letos novembra!

Miran Šubic, občan Kranja in novinar /zapisano je osebno stališče in mnenje, ne odraža nujno stališča uredništva Trma.si, je pa odraz zajamčene svobode izražanja, ki jo jamči Ustava RS in to pravico sam priznavam vsakomur/