Moram se prisiliti, da zapišem:

Spoštovani direktor mestne uprave Kranja in bivši novinar, urednik ipd. !

Nekoč sva bila poklicna kolega in sva dolgoletna znanca. Zato si dovolim tikanje, ker sva se zadnjih ohoho let tikala. Ko so te desni "odpikali" z Radia Slovenija, so ti "levi" dali azil na Dnevniku in takoj si - jasno - postal šef. Dobro sva sodelovala, vedno si bil znan kot prijazen človek in urednik. Zmotilo me je le, da sem te gledal na plakatih marketinške akcije "Najboljši pišejo Dnevnik". Da sem bil užaljen, ker si bil ti na fotografiji ob cesti, jaz pa ne - pa sem pisal Dnevnik 30 let, ti pa nisi napisal (po mojem) niti 30 tekstov za časopis? Mi je glavni Lisjak Dnevnika pojasnil, da ne razumem takih akcij in ... niti ni pomembno. Hitro si s plakatov ušel v državno agencijo kjer vedno vladajo "pravoverni". Če so lev na oblasti, si lahko tudi ti. Če pa so desni, smo videli in dojeli vsi: Janševi so pritiskali in stiskali..Držal sem pesti zate, priznam.

Potem si se znašel na "moji" občini. Dobro vem kako, ker mi je pod "zaupno" to povedal tisti, ki je v zgodbi igral vsaj vlogo pomočnika režiserja. Iz novinarstva (četudi si bil vedno bolj šef kot novinar) si pristal na občini kot uradnik, šef uradnikov. Moram reči, d se mi to zdi dobra izbira. Vsaj zate, če ne za občino in vse nas. Ne pa zame.

Komaj si zaslužen dobil dobro službo kot zasluženo najboljši kandidat na zasluženo transparentnem razpisu, že si zasluženo opravičil. Ko si bil postavljen pred to, da vsaj z besedo pokažeš, da tvoj boj za novinarstvo, novinarje na sodišču proti klevetam Janše ni le predstava za javnost, si čisto potihem postal - politik. Ko mi je tvoj nadrejeni preko njemu podrejenega krnil osnovno novinarsko pravico do poročanja, si ce molče strinjal. Še več: pritrdil si takemu ravnanju. Ti, ki si prej stal na braniku svobodnega novinarstva i novinarjev?! Ti, ki si tako klical na pomoč javnost? Ti, ki si bil moj poklicni kolega in osebni znane? DOVOLJ BI BIL EN KLIC ALI ENO ELEKTRONSKO SPOROČILO, DA TAKO MORAŠ RAVNATI V SLUŽBI KJER SI IN TEGA PISMA NE BI BILO. KER SEM TUDI SAM BIL OPORTUNIST V ŽIVLJENJU IN SI NISEM UPAL TVEGATI SLUŽBE IN UGODNEGA PARKIRNEGA MESTA IN BONITET IN...NI POMEMBNO! NISI ZMOGEL TEGA, ZATO SI ME PRODAL. PA SVOJE DOBRO IME TUDI. PA SVOJO NOVINARSKO ČAST TUDI. VSAI SMO PRODANI, TI ŠTEJEŠ BELIČE IN PROFIT.

Danes sem prebral, da boš klevete na svoj način "zaračunal". Če ne bi doživel na lastni koži, kako si zabarantal vse kar si prej zagovarjal, bi te podprl. Tako sem pa to prezrl. Ker tvoja bitka nikdar ne bo več moja - ne osebno, ne simbolno. Komaj si postal oblast, že si padel v past: za oblast, ki je slast, si "prodal" čast tisti trenutek, ko nisi zmogel dojeti, da v tej naši lepi in svobodni Sloveniji NE SME BITI NOBENEMU NOVINARJU PREPOVEDANO POROČATI Z DOGODKA, KI GA PLAČAJO DAVKOPLAČEVALCI, KI PLAČUJEJO TUDI TEBE. VSAK MESEC. JAZ SEM MED NJIMI.

Zato bi ti rad sporočil, da je ni odškodnine, ki bi meni kaj pomenila v moji bitki zoper sistem, ki ga poosebljaš ti in vsa kranjska oblast. Ni denarja, ni funkcije, ni ničesar kar nadomesti človekov "jaz". To ne pomeni, da sem kupil resnico in pravico, trmasto pa branim svoj "jaz". Ti si skušal temu nadeti masko....Ne bom odnehal. Nikoli. Ker meni nihče ne "rihta" službe z enim klicem in nisem nikomur nikčesar dolžan.

Ti pa si zaslužen za spoznanje o nekem novinarju, ki je postal oblast - ne pa Človek.

Miran Šubic, nekdanji novinar Dnevnika in zdaj urednik Trma.si

ps

Fotografija ni simbolična...žal.