"Bilo kuda, Udba svuda" - smo rekli včasih. Še prej pa "Ozna sve dozna". Nad vsem tem je bila Partija. Potem je prišel nov čas, Partija je postala - SD in je še danes. Viden predstavnik te nove partije /brez slabšalnih namenov/ je prvi mož Kranja, ki me je spomnil na skoraj 40 let nazaj. Takrat je imela tista Partija opravka z novinarjem - danes ga ima očitno zopet (ali pa vsaj njen vidni predstavnik....).

Leta 1986 sem pisal nekaj kar ni bilo všeč ne partiji, ne občinski oblasti in povsem neposredno mi je pisanje "prepovedal" Hnerik Peternelj, takratni šef občinske vlade. Pisal sem in objavil vse. Afero so povzeli drugi mediji, bil je velik politični rompompom. Pa sem preživel.

Nato je prišel čas, ko smo naredili novo državo in nove občine. Preko sodišča mi je pisanje skušal prepovedati Mohor Bogataj , kranjski župan. Neuspešno: še naprej sem pisal, kako živi dejansko drugje in izven občine kjer je župan. Kranju je zapravil nekaj milijonov in odšel.

Lotil se me je tudi njegov naslednik, zdaj pa se je vrnil "čas partije", ker sem prejel informacijo, da sedanji župan v zaprti skupini na spletu (gre pa bojda za vidne člane sedanje SD = nekdanje Partije...) širi nekaj kar naj bi pokazalo, kakšen sem. Slab, jasno. Grešnik, jasno. Vse to dopuščam, da me pa drugim na tak način špeca tisti, ki me je malo nazaj prosil in rotil, da mu pomagam in z mano sklenil pogodbo ipd., je smešno. Ker mu grem očitno tako na živce v SD kot sem šel tistim, ki so bili nekoč glavni v Partiji. Da se nekdo spusti na to raven, veliko pove o njem - o meni je vse znano, hvalabogu.

Je pa žalostno nekaj drugega: zdaj nov čas. Res? Ali pa se vse samo ponavlja, saj veste - zgodovina kot farsa! Živeti v okolju kjer so vpivni ljudje takih manir in vrednot, je preizkus: ali si za drobtinice z bogataševe (politikove ipd.) mize pripravljen lizati rit komurkolči, ali pa te bodo skušali uničiti ali vsaj - zašpecati. Taka dejanja so zavržna, posebej če so posetnica ljudi, ki se na zunaj smehljajo in topijo od prijaznosti, v sebi pa ...

Ko so mi sporočili, da sem se našel v "skrivnem sporočilu", sem se nasmehnil. Tega je vedno bilo in vedno bo veliko. Imam to moč in srečo, da razumem, da nisem všečen. Lahko ravnam narobe, lahko delam napake, lahko....nikdar pa ne bom ritoliznik. To pa najbolj pojezi tiste, ki so navajeni, da se jim klanjajo, da se jih bojijo, da so...

Ubogi Kranj, ki mora preživeti vse take ljudi. No, tudi mene bo prej ali slej...

Miran Šubic, ki sem v šoli najbolj sovražil "špeckahle", v življenju nasploh pa tiste, ki za trenutno korist pozabijo na prijatelje ....