Včeraj zvečer me je poklical človek, ki ga spoštujem. Uprl se je instituciji, sistemu. Zakaj in kako, ve on sam. Poznam pojavno obliko posledic: na svoj način so ga izobčini iz ustanove, ki ne sprejema rada mislečih. Ne drugače mislečih - mislečih nasploh. In je rekel, da bere Trmo in da je dobro, da jo lahko bere in da naj še pišem...Nekaj časa se že nisva slišala, plačal pa me je kot redkokdo. Preplačal. Nagradil. Obogatil. Ves večer sem bil zadovoljen (pa še Barcelona je zmagala....) in "kupljen" z dobrim pogovorom, s klepetom s prijateljem...

Danes me je poklical (nekdanji) kolega, novinar. Star maček. Znan, zelo znan. Lahko bi rekel, da sva si podobna po tem, da imava veliko prijateljev in še več sovražnikov. Pa greva nekako svojo pot naprej (o vsebini naj sodijo drugi). In je rekel, da je prebral vse kar pišem na Trmi in me pohvalil. Ne živim od njegove (in nikogaršnje) hvale - pa me je plačal. Preplačal. Ker se je odzval. Ker je z novinarsko sodbo ocenil, kaj pomeni pisati o ljudeh v svojem okolju, poleg tebe...Klepetala sva in se nasmejala poglavju iz skupne zgodovine, ko me je kot mladega novinarja naučil nečesa kar sem si zapomnil za vse življenje.

Nekoč je moj šef rekel, da je kranjski župan rekel, da me podkupujejo, da sem podkupljen ipd. Nič hudega: ko sem bil v nogometu, so mi vsi rekli, da sem vse pokradel. Take stvari sem sicer prezrl, a te umažejo: mene so bolj navznotraj. Ne, nisem breh greha - ampak: ko ti lastni urednik, pridigar novinarske nepristranskosti, objektivnosti ipd. klepeta z oblastnikom in potem njegovo sodbo "kupi" in ti jo še sporoči s pomenljivim molkom, ti je vse jasno. O njem in o tebi in o ljudeh, ki bi te zagotovo kupili, če bi zmogli, znali ipd. To sta dve plati iste zgodbe. Nikomur nikdar ne bi predpisoval moralnih naukov in še manj presojal. TODA V 24 URAH STA MI DVA POVSEM DRUGAČNA ČLOVEKA SAMA OD SEBE IN BREZ KAKE PODLAGE POVEDALA, KAJ SI MISLITA O MENI IN MOJEM PISANJU. JAZ SEM PLAČAN. PREPLAČAN. KER SE TAKIH SODB IN OCEN NE DA KUPITI. PA ČETUDI SO ZMOTNE IN SEM DEJANSKO PODKUPLJIV LUMP, KAJNE?

Trma v slovenskem prostoru ostaja lokalni spletnik. A biti človek ni lokalna lastnost. Si ali pa nisi. Zato obema, ki sta me poklicala - hvala. In hvala vsem, ki Trmo berete. Četudi z jezo, nezadovoljstvom ipd. = odziv na človekovo delo je zame vedno bil večplasten.....in nič si ne domišljam o tem.