Sem hinavec, ker ne molim k nobenemu bogu, ne hodim v cerkev in ne maram ustanove kjer se škofje vozijo v mercedesih in revnim pridigajo - po drugi strani pa se bašem s pregrešno dobro potico? Taka poenastavitev je povsem možna, a že iz otroštva in gorske vasi kjer sem živel, sem Cerkev odklanjal - skozi življenje pa vero sprejel kot nekaj kar mnogim soljudem pomaga.....

Danes na slovenskem združujejo fare, ker ni dovolj duhovnikov. A te dni je vse lepo iz krščanskega nauka v ospredju: trpljenje in na koncu kljubovanje smrti - čaščenje novega rojstva, zmage življenja. In znova zase ugotavljam, da ni problem verovanja v boga, iskanja rešitev in olajšanj v veri in njenih sporočilih, problem je v ljudeh. Katerih?

Tistih, ki skušajo ukrasti soljudem enakost pred bogom tako, da sami skušajo biti božanstva. Tukaj, na zemlji in na vse načine ustvarjajo zase in o sebi nekaj kar jim omogoča vladanje. Ne božjemu kraljestvu, tukajšnje in zemeljsko je cilj. Eden (a ni edini, je pa najbolj izrazit in znan) je tisti, ki je za svoje strankarske vernike postal božanstvo: za njim so in z njim so. Problem? Kje pa: država Slovenija je demokratična in politično božanstvo je del tega. Kaj je torej težava? On sam. In to, da je zanj politična in ivršna oblast tisto kar naj osredi druge ljudi. Kako? Oblast terja na vse načine, si prizadeva na vse načine, uporablja vse mogoče metode, da bi z njo vladal - vsem!? Ne samo vernikom, ki vanj verujejo, gre za prevlado nad vsemi nami. Na demokratičen način je to urejeno: greš na volitve in preveriš...Če njemu rezultat ni pogodu (saj je vendar bog, kajne?), potem mu oporeka in še prej se poveže tudi s hudičem, da bi stal na tronu in vladal. Je to strah za druge? Njegovi verniki mu verjamejo, sledijo, ubogajo - tu res ni težav. Tisti, ki mu ne pa s(m)o pač prekleti, ker ne vemo ničesar o svobodi, demokraciji, pravicah? Jasno: njegovi svobodi, njegovih pravicah, njegovi demokraciji....Pa je krog sklenjen in potrjeno nekaj, kar trdim:

NAŠ PROBLEM NI VERA V BOGA, NAŠ PROBLEM JE VERA V SOČLOVEKA, V SOLJUDI. KER NAM TA BOŽANSTVA GRENKOBE IN DELITVE KOT VSE CERKVE DO ZDAJ DOPOVEDUJEJO, DA JE VSE TO V NJIHOVI LASTI IN KDOR NI Z NJIMI IN NI NJIHOV VERNIK, JE PAČ DRUGORAZREDNO BITJE, SLABO BITJE....

Vsiljena, namišljena, lažna božanstva so ljudje prepoznavali. Danes in tukaj gre težje: božanstvo, ki laže kot pes teče, ko ga zalotijo namrež že mi vsi poznamo, prepoznamo! Problem je v tem, da ob tem izgubljamo vero in zaupanje v sočloveka, v našo skupnost. Vse na račun božanstva, ki ga obiščejo tuji tajni agentje in tega ne zna pojasniti: so prišli kot angeli z neba ali kot hudičev odposlanci? Ja, smola takih božanstev je, da padejo na čisto navadnih, človeških, vsakdanjih lastnostih, ki jih mi vsi sprejemamo, božanstvo pa ne...ker je vsemogočno? Mogoče je res, mogoče mu uspe, a vsemogočen ni niti bog sam...?! Kako da ne?

SREČATA SE VERNIK IN ATEIST IN SLEDNJI VPRAŠA VERNEGA, ČE JE BOG VSEMOGOČEN. VERNIK NI V ZADREGI, POTRDI BOŽJO VSEMOGOČNOST. ATEIST PA NATO DODA:

ALI LAHKO NAREDI SKALO, KI JE SAM NE MORE DVIGNITI? ČE JO LAHKO, NI VSEMOGOČEN, KER JE DVIGNITI NE MORE....ČE PA JE NE MORE, JE RAZLAGA ENAKA - VSEMOGOČEN NI....

Dober tek s potico in pirhi in lep praznik vsem!

Miran Šubic, ki nisem vernik - v ljudi pa še verjamem. Božanstev, ki tujcem odpirajo slovenska dvorišča in za njimi kujejo kar pač kujejo pa ne verjamem nič.....