Veselica. Sredi Gorenjske. Kranjske klobase pa to. Težka bo, ko pa hočemo drugo hrano - od ameriške do balkanske. Zakaj pa ne, demokracija je: vsakemu ka hoče. Otrokom ringlšpil -take gneče pa že dolgo ne! Dolinarjevi kipi so kulisa, otroci so navdušeni - sam sem se s spomini vrnil vsaj pol stoletja nazaj. Se je kaj spremenilo?

Kranfest je kič. Ampak ga hočemo. In ga dobimo v vseh oblikah. Moj vtis pa je dovoljen, kajne? Ni več mnogih, ki so prišli na nekoč Kranjsko noč. Ki je bila ob nekoč ustaljenem občinskem prazniku. Novi časi, novi prazniki. Vsebina, ki jo hočemo pa podobna: kruha in iger. Ringlšpil brez klobas, ker je treba slediti trendom "fastfuda", ni dvoma. Brez kritike - kulturna vsebina se v tem kotlu poceni zabave komaj prepozna in najde sama sebe.

Kje smo torej s Kranfestom? Nikjer. Smo v Kranju 2024 in ringlšpil je zvezda dogajanja, ki je nekoč simboliziralo mesto. Pa nekateri niso bili za koncerte, drugi niso marali...pa saj je vseeno: vsem ustreči ne moreš. Zato je od Kranjske noči ostalo le geslu o kruhu in igrah. Nesporno pa drži, da včasih nisi mogel hoditi po Prešernovi, taga gneča je bila. Danes? Danes še vedno pridejo tisoči - tudi na ringlšpil....

Kranj z južnoameriškimi spominki je farsa tistega kar nam ponuja sedanja oblast. Ki se rada hvali, da smo (bili lani) "evropska destinacija odličnosti" in tako naprej do "zelenega preboja". Ogljični odtis pa so ponazarjali tovornjački s "hitro prehrano" sredi mesta?

Trdim: nimamo ne koncepta, ne ideje. Nimamo ne izvedbe, ne vsebine. Imamo obliko, ki pač vedno vžge, ker množice pridejo in odidejo. Kranfest je poraz razvoja Kranja in ogledalo tistih, ki nas "farbajo" z aktualnimi ekološkimi ipd. frazami in gesli - ne zmorejo pa dahniti vsaj malo kranjske duše mestu, ki sede na ringlšpil in se vrti dokler pač vse skupaj gre...

Miran Šubic, Kranjčan

ps

Morda pa je rešitev v "izvirni ponudbi", ki smo jo ujeli včeraj - če ne gre z znanjem, lahko pomaga - sreča...