O Kranju pišem desetletja. Ne vedno dobro, še manj vedno prav za vse. Zagotovo pa ne - všečno. Še manj - samovšečno. Imamo oblast in župana, ki da ogromno na všečnost. Tako lahko sklepamo iz javne podobe. Toda od všečnosti do samovšečnosti in samo všečnosti so majhne razdalje.

Žabice so potrebne naše pomoči, nam sporočajo z mestne občine Kranj. Res. Narava pod Joštom je tu v ospredju: žabe morajo čez cesto. Kaj pa ljudje? Kaj pa 3000 tistih, ki so se podpisali, da še vedno želijo vsaj podobno, če ne enako naravo pod Joštom? Kdaj pa njim na pomoč priskočijo tisti, ki jih vseh teh tri tisoč plačuje dnevno in vedno?

Vse življenje na svet gledam (in se ne pritožujem) iz - žabje perspektive. Od spodaj se vidi drugače kot od zgoraj. Razlike pa so vedno bile in bodo "sol življenja": če bi bili vsi enaki, da ne zapišem "isti", bi bilo neznosno. Zato imamo - tudi pod Joštom - različne oblasti in župane. Zelo dobro. Zdaj imamo na oblasti veliko takih, ki jim je narava in okolje in človek v njem - dnevna mantra....Z županom vred ali pa na čelu nam sadijo drevesa, preganjajo odplake in škodljive hlape ipd.

Kako gre to skupaj z naravnost mizerno prikritim mesarjenjem v okolju pod Joštom, morda vedo žabice, meni ni jasno. Oziroma mi je zelo jasno: ne gre to skupaj. To je politična hinavščina kjer smo ljudje manj kot uboge žabice, ki jih lahko povozimo, če jim ne pomagamo.

Toda glej čudo: zdaj pa že vsa Slovenija več ve o posegu, ki nima vlagateljev, nima lokacije, nima ocenjene vrednosti, nima znanega obsega, nima znane vsebine in nima znane oblike - ima pa znane podpornike in tiste, ki njihovo voljo izvajajo. To je župan s stotnijo uradnikov. Sprenevedanje, da "to ni še nič", "da je še čas" je nevarno kot je nevarno pustiti žabice na oni strani ceste.

Ponosen sem, da sem kriv za to, da več veste o tem, kaj nam pripravljajo. Samo za to gre: če bi žabice vedele, kdaj gredo lahko mirno čez cesto, jim ne bi bila potrebna pomoč. Če bi ljudje pravočasno zvedeli, kdo in kaj in po čem in kako bi gradil pod Joštom, Trme ne bi bilo treba.

Tako pa je nujna. Kot pomoč žabicam....

Miran Šubic, ki ne reglja ampak piše. Več kot 40 let. In odmevnost zapisanega (ne pravilnost, da bo jasno) je v teh dneh naravnost neverjetna. Le zakaj?