Kot Kranjčan sem kritičen do okolja in ljudi, ki v njem delujejo. Popolnoma mirno prenesem, da so tudi drugi kritični do mene, do spletnika Trma. To naj bi bilo gibalo, brca v rit - če hočete. Ugotavljam vse bolj, da živim v mestu, ki molči kot molčijo tisti, ki naj bi (nam) kaj povedali.

Nek politik, nek nasmejani narcis (ni mišljeno slabšalno ampak opisno) ne upa govoriti za naš medij. Ali noče? Saj je vseeno. Bi lahko zapisal, da je stisnil rep med noge? Ne: to je drža tistih, ki se vedno bojijo vprašanj, ker nimajo odgovorov. Pa ni edini: tisti, ki je bil njegov najhujši zmerjavec, je zdaj z njim - politično. Ko preberem, da je stopil na čelo vaterpolistov, se spomnim (tudi) belih kapic in...se smejem: to je res farsa športa, to je želitev zgodovine v panogi kjer je bil Kranj nekoč brez konkurence v republiki, prepoznaven v državnem merilu. Danes demagoški politik(ant) zasede vodilno mesto, v njegovem športu pa ploskajo? Kaj bi rekel nekdanji moj profesor in kronist vaterpola, če se ne bi že poslovil? Da je to dno dna? No, isti gromovnik je že leta tiho na novinarska vprašanja - zdaj sta si enaka. Pa je umolknil tudi nekdaj nesporni vladar desnega pola, utihnili so iz golobnjaka - pa še kdo. Ob tem pa je "gurman in vagabund" izumil, da smo srečno mesto. Zdaj to redko ponovi, ker je tragikomičnost tega "naziva" verjetno celo njemu prišla do živega.

Ko vprašam ugledne poslovneže, kako je z veliko stanovanjsko sosesko, ki jo gradijo - molčijo. Molk je nalezljiv, kajne? Za njih molčečnik iz občinske stavbe javno trdi, da so zanesljiv partner v projektu za desetine milijonov javnega denarja. Ki naj bi bil že v gradnji pa je še v - povojih. Molk takih podjetnikov je mogoč, a dejansko kriči z Zlatega polja vsem nam enostavno sporočilo: če znaš in zmoreš in upaš, odgovoriš. Drugače pa - molčiš.

Sam že vse življenje preveč govorim in pišem. Odstopam od okolja molčečih, ki se razgovorijo le, če so prepričani, da sejim za povedano ne bo nič zgodilo. Kar pomeni: da ne bo polemike, nasprotnega mnenja.

Trma.si je bila za božič leta 2011 ustanovljena in ponujena Kranju. Samo v zadnjih dneh smo zabeležili 55 000 klikov ali obiskov z našim števcem, ki meni osebno nič ne pomeni. Ali pa pomeni vse o tem, kaj zmoremo, kako delujemo? Tudi tako razlago sprejemam, boli pa me samo eno: molk elite. Ali elito sploh imamo? Ali kdo sploh razmišlja o tem, kaj se nam dogaja? Smo sposobni Kranj vendarle obrniti proč od drobnih političnih trgovin in - po dmače - svinjarij? Do zdaj tega nismo storili in pišem v prvi osebi množine.

Nesrečno namesto - srečno mesto? Nikakor ne. Samo mesto molčečih. Po tem kriteriju ne sodim vanj. In nikdar ne bom. Molk kot beg pred vprašanji je odgovor slabičev. Ki bi zase vse ugodnosti (materialne in ostale), ne bi pa odgovarjali. Ne tako, ne drugače. Pa milijoni na računih ali slava ali lezenje v rit gor ali dol.

Srečno mesto bomo, ko ne bomo več molčali. Jaz sem srečen človek.

Miran Šubic, ki se trudim spraševati in tudi odgovarjati.....