Nekoč me je srečal v Ljubljani Matjaž Rakovec. Takrat že bivši šef zavarovalnice in dobrotnik NK Triglav s sponzorskimi sredstvi. Povabil je na kavo in vprašal za moje mnenje o njegovi kandidaturi za župana Kranja: "Lepo znaš govoriti in nastopati. Pol zmage je tvoje. Še pravi politični servis moraš najti in si v igri!" sem rekel in dodal, da bo moral nujno živeti v Kranju. Prej in kasneje sva potem dobila nekaj bitk v politiki in še kje. Bil je edini gorenjski direktor kake državne firme, ki je denar poslal nazaj v Kranj. Ostali (tudi veliki in še večji) so ga - razen Branka Remica - pošiljali po Savi navzdol in si kupovali....kaj pa vem kaj...
Lani septembra sva se srečala, ko me je - pred pričami - zopet povabil na kavo. Ta je bila med nama ustaljena oblika neformalne izmenjave informacij, čenč ipd. Potem je njegov direktorček meni pokazal "treniranje strogosti" in župan je na kavo pozabil. Do danes. Ni pa me pozabil še onemogočati na še kak poniglasv način veljaka, ki ima moč. Ne nad mano, prosim....
Zdaj pišem o početju človeka, ki je nesporno pomemben, ugleden, bogat. Na izlet v Grčijo gre, ker mu jaz plačujem letalsko karto. Tam se šopiri, ker je to v njem: biti naj...je bolezen, je stanje, je način življenja. Potem naredi nekaj akcij, ki naj bi bile ljudem všečne in polne aktualnih parol: o okolju, dobrodelnosti...pa so le Potemkinova vas politika, ki je videz in ne vsebina. Nato se mu zgodi nevšečnost, ki bi jo vsakdo prezrl, če se ne bi zgodila takim kot je on: javno se osmeši, tuji novinar napiše, da je "smotan". Pa kaj: kdo "šmirgla" novinarje, zdraharje ipd. A spotoma priden na dan "cena" : za dan dopusta in zastonj prevoz se je pokazala mizerija. Zanj pač ne veljajo pravila, med "službo" skoči za svojo dušo v tujino ipd. Plačam jaz. Kot sem plačal "županov koncert" (ime je res beda...a se ga ni spomnil on). Tam poje isti hrvaški pevec, ki ga ljubi županovo okolje. V lokalu kjer je glavni direktor javnega zavoda, ki mu župan stoji za ritjo in ga obdaja z nedotakljivostjo. Županov koncert smo mi plačali /dve uri za 16 000 evrov/, cena je bila tokrat zasoljena. Za nas. Njemu je kajpak prepeval zastonj ali pa...?
Žalostna resnica je, da smo vsi kupljivi. Samo za koliko, to je vprašanje. Ko županski in tudi osebni ugled začneš razprodajati, ni konca. Vzameš zastonj letalsko vozovnico, vzameš si dan dopusta in še kaj. Drobiž? Po vrednosti mogoče, po zapravljenem ugledu pa enormna vsota. In potem so tu še slutnje o tem, koliko stane, da se boriš za igralnico v okolju kjer si "bog bogova" ? Koliko stane - po domače - čast in ime in še kaj?
Žal vsaka takaq dokazana podrobnost pomeni kamenček v mozaiku, ki ima delovni naslov: razočaranje....NE NAD ČLOVEKOM - POVARLJIVI SMO VSI - AMPAK NAD TEM, KAKO NIZKO CENO IMA....
Miran Šubic, ki komaj verjamem, kaj vse odkrivam ....in pišem....