Rad jih opazujem in poslušam. Pod mojim balkonom se zberejo, ob peskovniku. In potem se zalotim ob misli, da posnemajo nas odrasle - morda pa dejansko mi njih? Zadnjič je bilo prav dramatično, ko so se šli izštevanko. Saj veste: vija, vaja, ven - ti loviš...(ali pa greš!)Otroci pač.....

Marjan se je kujal čisto v kotu. Nihče mu ni več namenil pogleda, prej pa je on tako rad odrejal, kaj se bodo igrali. In kako je znal oponašati znane ljudi, da je mularija pokala od smeha. Zdaj je malce odsotno prebiral knjigo receptov (!), poglavje o krofih...pa je pust že mimo! In je seveda takoj postalo jasno, kdo bo zdaj imel glavno besedo. Janezek se res malce krivo drži in besede vleče, da je veselje: ampak v zadregi ni pa nikoli: "Alenka, veš da zate se pa nobene igrice ne spomnim? Ker vedno vihaš nos, te zdaj ne rabimo. Igrali se bomo "ti loviš" in ti si že - vija, vaja, ven!" Punci je šlo na jok in celo za hip si je razmazala malo šminke (le katera se pa pri teh letih že ne šminka - vsaj na skrivaj), ali pa je bilo ličilo za oči? Cvetel je mesarjev sinko, Zdravko! Kako pravo ime za fantiča, ki se je baje doma vedno oblekel v kopalni plašč (očetov!), ki mu je malo prevelik. Tako je navezan na bazene in toplice, da je vedno rekel na vprašanje, kaj bo postal: "Bademajster!" Zdaj se je držal Janeza kot klop in skrivaj kazal na Mirčija, ki je s svojo prečo v laseh in kovinskimi robovi očal deloval vsaj deset let starejši: "Vi se kar igrajte te igrice, jaz se ne grem več, jaz sem že zunaj!, " je izdavil bolj potiho, pobral svoje igrače iz peskovnika in odšel domov. Pa ni nihče preveč žalostno spremljal njegovega odhoda, ker se je oglasila zdaj edina pučka v druščini: Saška! Kako ta zavija očke, šobi ustnice in koketira s fanti, da je še Janezka zavrtela! Ko pa se je skregala s Korlom, sem dojel, da z njo pač ni šale....punca obvlada vse za uspeh v življenju in v šoli ima najraje kmetijski krožek kjer sadi rožice, da je veselje!

In tako so se lepo porazdelili, da se bodo igrali in še črnolasi Matej je deloval zadovoljno čeprav se je zdelo, da neprestano hodi ob Janši iz se z roko pomerja, kdo je višji. Ni preveč zadovoljen, da na oko malo nižji Janez deluje tako zviška: "Matej, če mene ni, si ti glavni," ga je osrečil Janez in najprej od vseh terjal, da se "postrojijo" kot pri telovadbi v vrsto in se preštejejo: "Vsak reče "drugi" in nihče "prvi"," komandira Janez, da je vsem jasno, kdo je tisti, ki je bil in je in bo - prvi!

Pa se je oglasil mili glasek iz kuhinje: "Možek, ti si moj prvi in edini na svetu! Veš sem si pomladni kostim kupila in boš ti športne copate naslednji mesec, če bo le denar. Saj je tako prav?" Če si prvi in edini, je vse ostalo nepomembno.