Ko grem zjutraj s psom na sprehod, je to res dober uvod v dan: srečamo se eni isti jutranji sprehajalci pa virus gor ali dol. Malo vzpona in v teh dneh rezkega zraka pa pasja vdanost in nagajivost....in se dan lepo začne. Vmes pa seveda odvisnost od ekrana in poplava vseh mogočih odzivov na krizo in virus in ravnanje oblasti in tistih, ki niso na oblasti ....lahko si ves dan nasmejan od bolj ali manj izvirnih hecov ali pa jezen, ker ta pljuva Janšo zopet drugi ga pa obožuje...

Vse življenje sem trdil in še zdaj trdim, da imam srce na levi strani. Bodi dovolj torej o pripadnosti ipd. Janeza Janše se spomnim (sva isti letnik...) z "rdečega lemenata" /tako je profesor Ažman meni kot gimnazijcu komentiral namero po študiju..../. Med tistimi, ki smo novinarstvo študirali v bifeju (priznam, malo me je tudi sram), je bila opažena druščina "obrambarjev" z Janšo, Bavčarjem in podobnimi. Niso nam bili všeč, ker so bili že po obnašanju nad navadno študentsko rajo kot sem bil sam. To so bili že takrat izpostavljeni politični kadri, brez dvoma. Potem se je zgodilo kar se je zgodilo z mojim sošolcem in seveda JJ. Slednji je knjižico vrgel v kot, sam pa sem nekako ostal enak kot prej: bolj stran od politikov in politike kar se tiče funkcij ipd. ne bi mogel biti, poklicno pa so me že v stari državi dobro vzeli na zob v času "kranjske davčne afere", ko se me je lotil sam občinski vrh s Henrikom Peterneljem na čelu. Kaj želim napisati pa ne zmorem povsem ujeti bistva? Upam, da se nisem preveč spremenil, ker se tudi sošolec Janez ni: ga je zanimala in ga zanima (samo) oblast.....Ker sem ga tako zgodaj zaznal, nisem šel na Roško in še kam vzklikat zanj - nagon mi je pravil, da to ni moja drža. A obenem sem mu marsikdaj pritrdil, če je po moji osebni oceni zadel bistvo. In tako tudi danes ne sodim na noben breg - ne med oboževalce, ne med tiste druge. Zame je namreč bistvo nekje drugje: on in jaz sva ujetnika svojih zanačajev. Če bi bilo drugače, bi on ne menjal ideologij in še česa ter zmogel strpnost v politiki tudi udejaniti, mene pa ne bi tepel dolg jezik vse življenje. Pa sva oba preživela do 62. leta....

Kakšna bo Slovenija po virusu in z Janšo, bomo še videli. Da bo drugačna ni dvoma. Pomilujem tiste, ki jim sonce vzhaja in zahaja v obliki kakega politika in se starosti primerno vprašam zase in še za koga: za kaj gre v tem življenju, če nas virus vse spremeni čez noč? Nimam odgovora, ampak zjutraj me pa kuža počaka in v gozdu pride človeku marsikaj na misel, kajne? Zato vsakomur želim, da najde v življenju svoj sprehod. In mi je za Janeza malo mar. No, toliko kot njemu zame....