Človeka ob koncu leta zagrabijo vsamogoča občutja. Leto 2019 zame pomeni prelomnico. Nekega dne sem za tedensko prilogo Dnevnika napisal zadnjo gloso. Samo jaz sem vedel, da je zadnja. In bližnji. To je bilo dejansko slovo od časopisa, ki ima danes manj kot 17 tisoč naklade. Z gloso sem si dal duška po svoje, že prej pa sem vedel, da bom odšel. Pripravljal sem se dlje časa, vrtel različne scenarije, bil odvisen od drugih in na koncu odločil sam. Napisal sem kakih 10 000 prispevkov za Dnevnik in Nedeljski in od 1.4.1981 neprekinjeno 38 let delal v poklicu in podjetju.

Odhajam, torej sem - tak je (bil) naslov glose. Ostalo je bila le še posledica, izvedba scenarija. O odhodu nisem nikogar posebej obveščal, samo delodajalcu sem poslal odpoved in to je bilo to. Zato nisem pričakoval, da se bo kdo poslavljal od mene, ker se tudi jaz nisem. To odraža odnos med mano kot delavcem in mojima neposrednima šefoma, urednico dopisništva Vesno Vaupotič in odgovornim urednikom Miranom Lesjakom. Da bi mi Bojan Petan kot lastnik (v živo sem ga videl enkrat v vsem tem času...) rekel "hvala", bi bila seveda slaba šala oziroma naivnost prve vrste: takih dejanj od takega človeka ne pričakuješ. Moja predpostavljena pa sta si morda oddhnila še bolj kot jaz. Ni jima bilo več treba učiti, popravljati, usmerjati nekoga, za katerega sta vedela, da je brezupen primer. Sam pa sem z gloso dejansko pomladi 2019 snel okove cenzure mojih dveh urednikov. Ja, cenzure. Tako sem sam občutil odnos, ki je temeljil na nekem klepetu, ki ga je 2016 od mene izsilil Miran Lesjak. Prej se je dobil z županom Boštjanom Trilarjem, ki me je po povzetku mojega šefa, popljuval. Da sem podkupljiv in podobno. Spotoma mi je naročil, naj s Trilarjem naredim intervju, ki ga nikoli ni bilo. Zame je bil Miran Lesjak od takrat naprej samo potrjeno tak kot sem si o njem ustvaril sodbo. Pa o tem kdaj drugič. Slovo je bilo torej, da ni bilo slovesa. In na moja šefa, Vesno in Mirana, se tako rekoč nisem več spomnil, ko sta postala preteklost. Enostavno tega nista vredna. In upam, da imata onadva enako mnenje o meni. Ker bi se drugače zamislil...

Odhod z Dnevnika je pomenil slutnjo, kaj z njim bo. In je. In kaj z mano bo. In je. Zato je leto 2019 zame pomembno: sprejel sem izziv.