Nisem mogel izpolniti želje Borutu. Nisem mogel ostati tiho. Vsakogar kaj tepe v življenju. Mene jezi ali pa pero ali pa pisanlni stroj ali pa računalnik. Legenda športa iz nesojenega mesta športa se je odločil, da ne bo delil z javnostjo njegovih voženj s kombijem in ne spominov na vodo in vse okoli nje. To sem kot novinar težko sprejel in zato je nastal današnji zapis. Konec koncev Petričeve poznam, ker so iz Kranja kjer se je rodilo mnogo športnih legend. Take, kot je Borut, ne smem(o) pozabiti.

Neki uradnik, neki direktor nekega zavoda je zapravil lepe denarje, da je prenovil recepcijo Omlimpijskega bazena, ki je nastal tudi zato, ker je družina Petrič z vsem početjem pritisnila na oblast. Ja, posredno imamo bazen zaradi uspehov Petričev in vseh drugih rodov plavalcev. Zaradi kolajn, uspehov. Danes ta isti uradnik mesece premišljuje, ali bo vrnil legendarno fotografijo legendarnega uspeha legende športa na njeno mesto. On, županov "potrčko", si je vzel pravico, da o tem odloča, ker je pač direktorček...Če bi bil direktor, bi se poklonil legendi, ker je le sopotnik, se malo spreneveda. Ali morda presoja, kdo sodi na steno in kdo ne?

Župan med tem reže trak v drugi občini, doma pa njegovi podrejeni delajo kar hočejo ali kar jim on dovoli. Ker je bil vrh občine - to pa je preverjeno - obveščen o "zgodbi s fotografijo". Pa niso storili nič. Ker ni "njihov", je pa "naš". Trmast kot hudič! Borut Petrič ne bi osvojil kar je in ne bi preplavala kar je, če ne bi bil trmast. In ponosen. On ni tekel nikamor po "pomoč",svoje življenjske bitke je bojeval sam in zato je njegovo mesto vedelo malo ali pa nič. Tu nisem zdržal, zdaj vemo. Če bo zato trmo uveljavil tudi proti meni, bom to sprejel. Ker sem njegov mladostni znanec, ki sem ga nekoč "naštimal", da je bil nekaj časa predsednik nogometnega kluba Triglav. Prav ste prebrali...

Življenje nas vse premetava sem ter tja, tudi njega in mene. To ne spremeni nekih vrednosti in vrednot. Tega mu nihče ne more vzeti niti nič dati. Ker noče od nikogar nič. Dovolim si oceno in mnenje: ker je tak kot je, ponosno vozi kombi za preživetje kot je ponosno stal na zmagovalnih odrih....

Borut, razgrnil sem neko zgodbo kot to počnem vse novinarsko življenje. Spoštujem tebe, tvojo družino, spoštujem vse, kar si storil za Kranj. Morda se tega še ne zavedamo, a se zagotovo nekoč bomo. Ker je to neuničljivo kot človeška trma. In Trma.

Oprosti za to, da nisem (bil) tiho. In srečno na vseh tvojih poteh.

Miran