PRVI ODZIV NA DEJSTVO, DA JE TOŽILSTVO UMAKNILO VSE OBTOŽBE IN SODIŠČE IZDALO USTREZEN SKLEP, NAJDETE TUKAJ:/objava 11.11.2025/

https://trma.si/vrnitev-v-mestece-peyton/moja-zena-odsedela-17-let-linca-z-njo-vsa-druzina-nicesar-ni-zagresila-vse-obtozbe-umaknjene/

ZAKAJ JE BILA MOJCA ŠUBIC IN NJENA DRUŽINA JAVNO LINČANA 17 LET IN ZAKAJ JE NA KONCU ODLOČILA PRAVNA DRŽAVA?

Sodišče je odločilo na podlagi umika obtožnice in Mojca Šubic (in ostali v tej zgodbi) je po 17 letih dobila odločitev pravne države: ničesar kaznivega ni naredila, nikomur ni nič ukradla. Kaj zdaj porečejo v medijskih hišah kjer so jo »dajali na pranger« praviloma po tem scenariju:

*časopis Dnevnik ipd. prinese novico o delu predkazenskega ali kazenskega postopka, drugi to povzamejo – Mojce Šubic nihče (ali res redko kdo) od novinarjev ne vpraša o njenem mnenju, stališču, trditvah. RECEPT MEDIJSKE GONJE JE STALEN IN ENAK – NAJVEČKRAT AVTOR NOVINAR TOMAŽ MODIC, PREJ DNEVNIK IN ZDAJ NECENZURIRANO. BISTVO: VEDNO SO CITIRANI IN UPORABLJENI PODATKI LE Z ENE STRANI – DRŽAVNE, TOŽILSKE. NIHČE NIKDAR NE IZRAZI NOVINARSKEGA DVOMA V TO, DA SO VSI TI DOKAZI PAČ  SAMO POLOVICA ZGODBE. DANES JIH NI VEČ.

*drugi portali in posamezniki ustvarjajo klevete in laži o tem, kaj vse je zagrešil zakonski par Mojca in velikokrat tudi Miran Šubic. Kraja je mil opis za vse očitano. Vedno znova so poudarjeni samo očitki ali obtožbe, (skoraj) nikoli argumenti druge strani. VSE TO TRAJA LETA IN LETA, DESETLETJE IN VEČ – DRŽAVA PA JE UPORABILA VSA SREDSTVA, DA BI OBTOŽENO MOJCO ŠUBIC PROGLASILA ZA KRIVO. NAJ DODAM: HIŠNA PREISKAVA JE ENO NAJBOLJ DRASTIČNIH DEJANJ DRŽAVE ZOPER KOGARKOLI. K NAM SO PRIŠLI NA PODLAGI NEZAKONITE ODREDBE, O TEM NI DVOMA – SKLEP SODIŠČA GLEDE TEGA JE PRAVNOMOČEN. DRŽAVA JE KRŠILA USTAVNO PRAVICO NEDOTAKLJIVOSTI STANOVANJA NAŠI DRUŽINI. POTRJENO. IN DA NE BO ZABLOD: TO JE SODNA OBLAST UGOTOVILA SAMA, TOŽILSTVO JE TAKIM DEJANJEM SLEDILO DO KONCA. POTEM JE BILA OBTOŽNICA UMAKNJENA.

*posamezniki so pod izmišljenimi ali pravimi imeni in vzdevki širili najbolj umazane, žaljive obdolžitve,  absurdno smešne laži o družini Šubic, posebej seveda o Mojci Šubic. NIČ SE NE  BRANIMO PRED LJUDMI (ČE TO SPLOH SO..) A LA ALENKA BRATUŠEK, MILIVOJ ŠABEC ITD., KI SO NAS PLJUVALI ALI RAZŠIRJALI LAŽI O NAS IN NAS JAVNO SRAMOTILI. SE BO KDO OPRAVIČIL? MI TRDIMO, DA NE – BOMO PA VIDELI. MI SMO VSE TO MOLČE ZDRŽALI, KER SMO ŽELELI, DA SODIŠČE=PRAVNA DRŽAVA  ODLOČI O KRIVDI. PA TEGA NI STORILA, ODLOČILA JE DRUGAČE: POSTOPEK JE BIL KONČAN, KER JE ISTA SODNA OBLAST S TOŽILSTVOM VRED NEZAKONITO DELOVALA. SI PREDSTAVLJATE, KAJ JE TO? VAM JE PRIBLIŽNO JASNO, KAKŠEN SISTEM JE NAPADEL NAŠO DRUŽINO IN ALI LAHKO DOJAMETE, DA JE NA KONCU 17 LET TRAJAJOČEGA MEDIJSKEGA LINČA IN DRŽAVNIH POSTOPKOV ZGODBA POVSEM OBRNJENA: MOJCI ŠUBIC NIHČE NE OČITA NOBENEGA KAZNIVEGA DEJANJA NOVEMBRA 2025.

DEJSTVA, KI SO BILA IN SO PREVERLJIVA IN JIH JE Z VSEMI SREDSTVI PREVERJALA DRŽAVA:

Mojca Šubic je dejansko z notranjim odkupom prevzela podjetje (pri tem je petinski delež imel finančnik istega podjetja, ker sta delovala skupaj – vsak s svojimi znanji). To ji je bilo ponujeno s strani bivšega lastnika, ki je žal prej umrl po hudi bolezni, preden je dočakal sodni epilog. Slednji je prejel kupnino, nobenega dvoma pa ni (in nikdar ni bilo zanikano), da se je Mojca Šubic poslužila metode, ki ni bila in ni zakonsko prepovedana, za to ji je dal zeleno luč svet delavcev.Pri temvsakdo lahko doda svoje mnenje o vseh okoliščinah, a lastninjenje ni bilo nikdar sporno.  Postala je torej lastnica podjetja 2008, približno dva milijona evrov je potem bremenilo njeno lastnino – podjetje, ki ga je tudi na tak način kupila, zastavila je tudi del osebnega premoženja.

Pri nakupu je pridobila pravna mnenja, nobena državna ustanova ni oporekala v ničemer – tako se je lastninilo zagotovo na desetine slovenskih podjetij. Z eno samo razliko: tam, kjer so bile lumparije, je tako lastninjenje še zdaj predmet preiskav, sojenj ipd. Je bilo tako tudi s podjetjem kjer je bila večinska lastnica Mojca Šubic, ki se je lotila odkupa zato, da bi obdržala podjetje s proizvodnjo in zaposlenimi vred? Preberite!

a)Mojca Šubic kot lastnica ni najela nobenega spornega kredita, ki bi pristal na slabi banki ipd. Vse je odplačala, del tega novi lastnik. Ko je kupila na omenjen način podjetje, je slednje imelo približno dva in polkrat več kreditov kot potem, ko je 2016 podjetje prodala. Zadolženost je bila manjša kljub načinu lastninjenja in to bistveno – s 7 na 2 milijona. Je torej izčrpala podjetje? Ga je oškodovala in pri tem škodovala zaposlenim?

b)Mojca Šubic je tista dva milijona in čez kredita za prevzem plačala delavcem. To je bila že njena lastnina, iz svojega žepa je torej poplačala zaposlene. Do zadnjega, vse in vsakogar. Zakaj? Zato, ker je svetovna gospodarska kriza dobesedno pokopala tekstilno panogo v Sloveniji in širše. Enostavno ni šlo več, ljudi je morala odpustiti. A za to je bilo treba plačati vse, kar je tem ljudem pripadalo. Pomislite: okoli 200 ljudi je dobilo kar jim je ta država jamčila iz denarnice lastnice, večinske lastnice. Niti eden med njimi do danes ni vložil tožbe, niti enega spora ni bilo: vsakdo je prejel kar mu je jamčil zakon. Se spomnite drugih podobnih zgodb o propadu delovno intenzivnih panog in podjetij: koliko ljudi ni prejelo nič ali pa malo, kolikim niso plačevali prispevkov ipd.? In koliko teh je dobesedno nad vodo držala državna pomoč. Mojca Šubic je s svojo ekipo preživela vse to – podjetje je našlo cenejše proizvajalce brisač ipd. Toda njen načrt ni bil izpeljan, ni rešila podjetja kot je želela in to jo je osebno prizadelo zato je odšla. S solastnikom sta prodala svoj delež za bistveno manj kot sta ga kupila. Drugi časi, trg je deloval drugače. A odšla sta z jasnim stališčem: nikomur nisva nič ukradla, nihče ni bil oškodovan.

c)tranzicija, tajkunizacija ipd. so bili takrat všečni in od politike spodbujani izrazi. Nešteto (tudi takih ali predvsem takih) lastninjenj je prepričalo javnost, da so novi lastniki vsi barabe, tatovi, kriminalci. Mnogi z enakimi zgodbami niso nikdar pristali v »medijskem linču«, mnogi so pristali povsem upravičeno zaradi plenjenja podjetij, ki s jih lastninili. Mojca Šubic pa je bila po zaslugi nekaj medijev neprestano »linčana«: postopek se je brez njene krivde vlekel od leta 2008/09 do 2025 z različnimi dejanji našega aparata – do predvidenega začetka sojenja letos oktobra. Bivša lastnica je podjetje in blagovne znamke in premoženje ipd. prodala: vse je ostalo v  Sloveniji do danes. Svilanit je še vedno slovensko podjetje z lastno blagovno znamko in izdelki, nov je lastnik in slednji je kot uspešen podjetnik nadgradil zgodbo na področju trgovine. Ob nakupu je obdržal večino še zaposlenih, danes njegovo podjetje še vedno prodaja Svilanitove izdelke doma in v tujini. Zakaj je bila ob teh dejstvih Mojca Šubic ena najbolj stigmatiziranih lastnic, podjetnic, direktoric? Domišljam si, da tudi zaradi mene, njenega moža. Ki nisem nikdar pisal s topim ampak navadno z ostrim peresom. In ki imam hrbtenico, da ne omenim kakega drugega, moškega dela telesa.

d)le za kaj vse me niso proglasili? Za pomočnika pri kraji, za lastnika vikenda in podobno… Premislite tole: časopis, ki je po zaslugi dobrega vira objavljal nove in nove zgodbe o Mojci Šubic, je bil moj časopis. Celo solastnik z nekaj delnicami sem bil in desetletja zaposleni novinar. Nikdar, poudarjam: nikoli in nikdar, nisem poklical, pisal mojim šefom, da naj malo »šparajo« mojo soprogo pri objavah. Nikdar nisem posredoval, moledoval – bolelo pa me je. Največkrat zato, ker so mnogi novinarji do danes ravnali umazano in  nizkotno, ko so vztrajno objavljali »krivdo« Mojce Šubic na podlagi nečesa kar sploh ni bilo preverjeno na sodišču. Pred sojenjem so jo medijsko linčali in še koga zraven. Ta stampedo se je ujemal z agendo »tajknustva« in vsega zlega, ki ga je prineslo. Kot sem zapisal zgoraj, so dejstva jasna in znana. Je čudno, da zdaj nihče od tistih, ki so prej svinjali po naši družini in linčali mojo ženo, ne zmore vsaj opravičila? Ne, to je Slovenija danes. Ponosen sem, da nisem klonil in nisem kot človek iz medijev skušal kakorkoli vplivati na objave v njih. Zdržal sem 17 let, ker sem ves čas podpiral mojo ženo in bi jo tudi v primeru, če bi se razpletlo drugače.

e)očitki o našem premoženju so seveda del slovenceljske foušije. Imela sva srečo s službama in zaslužkom, zgradila sva si dom /začela revna kot cerkvene miši, da bo jasno/, pomagala do stanovanja sinu in hčerki. Vse to sva pridobila do trenutka, ko je žena postala večinska lastnica podjetja – kar je preverila policija, tožilstvo ipd. Naj dodam samo eno podrobnost: eno stanovanje nam je prinesel odkup Dnevnika katerega solastniki smo bili zaposleni in smo deleže prodali! Legalno, legitimno, čisto kot solza. In da ne bo zablod: naše življenje je bilo lepo, pomanjkanja ni bilo, zmogla sva pomagati sinu do stanovanja v Ljubljani kjer živi. Največ laži in klevet pa je povzročilo dejstvo, da je novi lastnik ob nakupu ponudil tudi svojo nepremičnino na Hrvaškem in vse to je seveda preverjala policija, tožilstvo ipd. Objekt je bil cenilsko ocenjen pred desetletjem (laž o vrednosti 50 000 evr je bila prav tako spletna uspešnica), zopet noben organ ni do zdaj dokazal podcenjenosti ali precenjenosti. Nikdar nisem bil in nisem ne lastnik, ne solastnik – to je izključno moja žena. Slednja je tak del kupnine sprejela, ni pa bila to njena zamisel, kaj šele cilj. Druga plat pa je dvig cen nepremičnin danes in povsod, a nas to ne zanima. Mi smo svoj drugi dom sprejeli kot kraj za dopust. Do danes. Za vsak cent pridobljenega premoženja sva bila kadarkoli sposobna predložiti dokazila in račune. Razumem, da je to mnoge motilo – a da laži o tem razširja ministrica slovenske vlade, je res preveč pa naj me še tako ne mara kot novinarja!

f)marsikdo bo pomislil, da z vsem – dajem si duška po 17 letih molka – želim prikazati svojo ženo ali/in sebe v idealni luči ali celo koga oprati kakih očitkov! NIKAKOR NE: DOPUŠČAM, DA LAHKO VSAK O TEM SPREJME SODBO, NAS ŠE VEDNO ZMERJA (NE JAVNO IN NE NEKAZNOVANO!!!), OBREKUJE IPD. O MORALI V TEJ ZGODBI NISEM ZAPISAL NIČ, VELIKO O DEJSTVIH. KER NIKDAR NE BO ZABRISANO, DA SO LJUDJE MORALI NA CESTO, KER BI SICER PODJETJE KONČALO V STEČAJU KJER BI TUDI ZANJE OSTALO VPRAŠLJIVO, ALI BI DOBILI KAR JIM PRIPADA (SLOVENSKA PRAKSA JE POLNA TAKIH ZGODB). NIKDAR NE BO POZABLJENA NE TRADICIJA NE USODA PODJETJA, KI NI PREŽIVELO KOT NI DOMALA NOBENO TEKSTILNO V SLOVENIJI IN ŠIRŠE. SVETOVNA KRIZA JE ZADRGNILA ZANKO, A SVILANIT NI POSTAL ZGODBA O NEZNANIH ODLIVIH DENARJA NA ZASEBNE RAČUNE, NEPLAČANIH DOLGOVIH IN PODOBNEM. PRI TEM ZNOVA POUDARJAM, DA JE NAŠI DRUŽINI POSLOVNA KARIERA MOJE ŽENE OMOGOČILA MARSIKATERO UGODNOST, NIKDAR PA NISMO NIKOMUR NIČESAR UKRADLI. BI SE LAHKO KONČALO DRUGAČE, BOLJE? ZAGOTOVO OBSTAJA TUDI TAKA MOŽNOST. VSEKAKOR PA SE JE DEFINITVNO KONČALO LINČANJE NEKOGA, KI JE POPLAČAL VSE OBVEZNOSTI DELAVCEM, DRŽAVI, BANKAM IN ZA SABO NI PUSTIL PROPADA. ZATO SEM SE LOTIL TEH ZAPISOV IN NE ZATO, DA BI KARKOLI OLEPŠEVAL. NAJHUJE PRI VSEM JE, DA JE NAŠ PRIJATELJ PREJ UMRL, PREDEN JE DOČAKAL TISTO, KAR JE DOČAKALA MOJA DRUŽINA. TO ME ŽALOSTI ZDAJ, KO JE ZGODBA PRI KONCU. KONČANA BO, KO BODO VSI PORAVNALI KAR SO DOLŽNI….

Kdo je zdaj nam kaj dolžan? Kdo bi moral plačati materialno in moralno odškodnino? Kdo bi moral imeti moč, da se opraviči za prizadejano gorje? Kdo je česa kriv?

Odgovore prepuščam sleherniku,ki je to prebral. Mi smo od začetka verjeli v pravno državo in epilog, ki se je zgodil. Ta pa je nesporen: Mojca Šubic in Miran Šubic nisva nikomur nič vzela, ukradla, nikogar oškodovala. Kdor bo trdil drugače po sodbi iz novembra 2025, ga bom preganjal

Miran Šubic

ps

TO JE OSEBNO VIDENJE IN OSEBEN ZAPIS, KI JE NASTAL NA OSEBNI IZKUŠNJI, 17 LET DOLGI. SEM PA OBVESTIL TUDI TISTE, KI SO NAS KLEVETALI IN OBREKOVALI IPD. S TEM SEM POTOLAŽIL SVOJO VEST, KER SEM MORAL VES TA ČAS BITI TIHO GLEDATI KAJ POČNO Z MOJO ŽENO IN NAŠO DRUŽINO. KOT NOVINAR SODNIH POSTOPKOV V TEKU TAKO ALI TAKO NE BI MOGEL IN SMEL KOMENTIRATI, OBRAVNAVATI.

VELIKOKRAT PA SEM ZAPISAL: NIHČE NI KRIV, DOKLER MU KRIVDA NI DOKAZANA. O KRIVDI MOJCE ŠUBIC NI BILO NIKDAR NITI ODLOČENO, KER NI NITI OBTOŽB ZOPER NJO. SAPIENTI SAT!