Leta 1986 ali morda leto kasneje me je takratni šef Gorenjskega sejma France Ekar najel za voditelja večernih dogodkov. To je bil rezultat tega, da sem na TV SLO vodil (skupaj s Tajdo Lekše...) nedeljsko večerno oddajo Zdravo in bil pač "v svoji vasi svetovno znan". Ena od gostij je bila tudi Tereza Kesovija, takrat okoli štiri desetletja mlajša, a seveda izredno priljubljena. Ko je po stari navadi velikih zamujala, mi je možakar v prvi vrsti občinstva dejal, da "če boš še enkrat rekel, da prihaja, se pazi" oziroma izrazil pač živčnost pred nastopom umetnice, ki je kasneje - kot povsod in vedno - osvojila vse s petjem in ne morda čem drugim kot je dandanes v navadi. Pa je naneslo, da sem jo zopet srečal in imel možnost, da jo lepo pozdravim in ji zaželim zdravja. Nisem noben poznavalec glasbe, še manj kak oboževalec hrvaške dive, a njene pesmi so tudi del moje mladosti, življenja nasploh. Še poje in še izraža čustva skozi glasbo na povsem njen način....Sposobnost, da ostaneš "kraljica ljudskih src", je njej pisana na kožo. Imel sem pač srečo ali me je poklic silil v to, da sem (bežno) spoznal Marjano Deržaj, Lepo Breno, Nove fosile, Lojzeta Slaka od glasbenikov, ki so me navdušili z neposrednostjo. Tudi Tereza še vedno to zmore......Bogastvo zanjo in njeno občinstvo, nedvomno!
Mimogrede: Gorenjskega sejma zdavnaj ni več, poleti Kranj sprejema zdaj uveljavljene izvajalce, starejši ljudje pa se nostalgično spomnimo pač svojih časov in njihovih junakov....je potem čudno, če sem v živo šel poslušat Toma Jonesa pa Zdravka Čolića....? O okusih se ne razpravlja, tudi to drži.