Nekoč smo kot otroci gulili klopi, potem so jih dijaki(nje), tam je bil poleti Gorenjski sejem....nato pa je vse začelo propadati. Nekdanja OŠ Simon Jenko pa Ekonomska šola - vse je postalo zgodovina. Vsak župan je dobesedno po svoje zadevo "reševal": tik preden je spokal, je Mohor Bogataj začel "prenovo" za okoli 300 jurjev, ki so šli pač v žep gradbincu, ki je bil "izbran". Boštjan Trilar je imel (ne samo tam) polna usta besed, kaj bo storil - a je prenovo le ustavil in tudi pomahal v slovo preden je v štirih letih uspel rešiti objekt, ki ga je Kranju podarila država. Glasbena šola? Mega vrtec? Mnogo idej in babic, dete pa kilavo. Zdaj je te zgodbe konec, Kranj dobiva lepotico ob Prešernovem gaju in otroški vrvež in šolo in vrtec in zlasti spoznanje, da zmoremo nekaj narediti, če hočemo! Dve ogromni in pomembni naložbi v zelo kratkem času bosta gotovi: šola in naložba v Športnem centru (razsvetljava, atletska steza)! Kranj se počasi prebuja iz dremeža, lahko zapišemo. Kaj je pri tem najlepše? Za nove pridobitve črpamo evropski denar!
Poskrbljeno je za gibalno ovirane, prenovljena so igrišča, dodano je lepo število igral, šola in vrtec sta lep okras lepega okolja - otvoritev bo čez dober teden....
Med tem se dogaja zelena streha na OŠ Stane Žagar kjer bo nova telovadnica in učilnice za bistveno nižjo ceno od megalomanskih načrtov prejšnje oblasti. In sledi vrtec v Bitnju....Imamo končno v Kranju razlog, da vidimo jasno pred sabo, kam je šel naš denar? Posebej, če je namenjen boljšemu življenju mlajših, smo dodatno zadovoljni!