Človek z dejanji največ pove o sebi. Tudi zame to velja in v nogometu sem storil ogromno napak. Nisem pa storil ene: nisem se poniževal. Vsaj velikokrat ne. Zato sem letos novembra še kot predsednik NK Triglav pričakal v Kranju gospode Sinišo Mitroviča, Jako Jakopiča, Braneta Elsnerja in njihovega vodjo Andreja Zalarja. To je licenčni oddelek NZS, ki je Triglavu nezakonito in nepravilno odvzel licenco za tekmovanje v prvi ligi 2010/11 in s tem posredno 2011/12 kjer tekmuje klub brez licence po sklepu vlade NZS. V brk sem jim povedal vse, kar sem mislil, da jim gre in to podkrepil še z dokumenti. Med drugim z mnenjem g. Rajka Pirnata, prvega strokovnjaka za taka vprašanja: odločitve organov NZS je povozil strokovno, jasno, nedvoumno! Z vsem tem sem seznanil tudi vrh NZS in nikakršne reakcije ni bilo. Pač pa je na omenjenem sestanku svoje slišal tudi g. Zalar, ki vedri in oblači po službicah na NZS in še kje že leta in leta: "Dost mam tega!" je vzkipel in moral sem ga podučiti, da lahko gre, ker v Triglavu (vsaj takrat) predsednik pove, kdaj je zadosti in kdaj ne. Vse to je seveda odmevalo po hodnikih, ker gospodje niso navajeni, da jim kdo ne leze v ...ampak zastopa svoje stališče. Namenoma pa se nisem dotaknil zgodbe, ki je povezana z omenjeno gospodo in predsednikom NZS ter generalnim sekretarjem. Gospoda Zavrl in Čeferin sta bila namreč letos junija na skrivnem sestanku kjer je bilo Triglavu ponujeno, da se lahko vrne v prvo ligo po (nezakonitem!!!) izgonu s pomočjo licenčnega oddelka: "Eden od pogojev je, da se iz Triglava umakne Miran Šubic, nočemo ga več v stikih z NZS!" S to prvo nogometno in športno lustracijo v zgodovini demokratične Slovenije se je takrat strinjala članica UO Alenka Bratušek in mi to tudi povedala. Sam sem tak pritisk zavrnil energično in jasno, Triglav zopet tekmuje v prvi ligi in ponosen sem, da nisem nikdar klonil pred pritiskom iz Ljubljane. Odšel sem, ko sem to sam hotel - seveda pa imam za celotno zgodbo priče, dokaze in prav je, da zdaj pride na dan. Prav je, da se ve, da me je sedanje vodstvo NZS skušalo odstraniti iz nogometa in iz kluba kjer sem bil demokratično izvoljen. In prav je, da to zve tudi javnost. Nikogar ne obtožujem, zadoščenje mi je dal Rajko Pirnat in obrazi gospodov iz licenčnega oddelka, ko so prišli v Kranj. No, kot nekdanji član IO NZS, predsednik mladinske komisije ipd. sem bil vsako leto vabljen tudi na letno srečanje nogometnih delavcev kjer sem vedno užival v srečanju s tistimi, ki sem jih cenil in jih cenim (g.Elsner st., Verdenik, tudi Miro Cerar je vedno prišel...). Letos pa je vabilo izostalo. Nekdo je prelistal listo povabljenih in pri črki Š naredil malce popravka. Sam srečanja z nogometnimi delavci, ki jih cenim, ne morem organizirati in zato mi je bilo hudo. Obenem pa sem bil vesel, ker mi ni bilo treba srečati vrhunskega pravnika in odvetnika in predsednika NZS, ki me je junija hotel izobčiti iz slovenskega nogometa. Njegovo vabilo bi namreč (čeprav je to zdaj smešna trditev) letos prezrl in vrgel v koš. Preprosto zato, ker imam rad slovenski nogomet, ker spoštujem ogromno ljudi v njem, nisem pa hinavec. To sem mu želel povedati tudi osebno in sem ga po "lustracijski umazaniji" povabil na kosilo na Gorenjsko. Ni ga bilo, zato sem povabilo še enkrat ponovil. Poslal sem mu tudi čestitko, novoletno. Stvar bontona, vljudnosti. Ni se zahvalil. Zopet nima časa. In tako mi preostane le še tole Prehitkovanje ob koncu leta. In upanje, da so kanapeji in penina teknili na Brdu Florjaniču, Zalarju in armadici tistih, ki so vabilo dobili. Štejem si v čast in zadovoljstvo, da sta me g. Zavrl in g. Čeferin črtala z liste povabljenih. Ker bi kosilo predsedniku NZS (če bi držal obljubo) plačal jaz sam, grižljaj na Brdu pa bi se mi letos zataknil v grlu. In še komu.
