Brez strahu si upamo napovedati, da bomo v decembru 2024 zabeležili 22 000 000 klikov na našo stran. Nepomembna številka, šteje vsebina in odziv. Manjka nam jih slabih sto tisoč, v enem letu smo jih zabeleželi skoraj - neverjetnih - 4 000 000?! Kako? Ne vem.

Med leti 2016 -2019 me je skušal ustaviti uredniški lisjak, ker nisem upošteval konkurenčne klavzule v pogodbi o zaposlitvi. Laž. Nikdar novica, objavljena izpod mojega peres v Dnevniku, ni bila prej objavljena na Trma.si. Ampak: roko na srce, dal bi mu prav. Če ne bi on prej mirno gleddal izhajanje Trme, dokler slednja ni posegla v krog, ki je obvladoval njega ali pa on njih. In me je začel ustavljati z močjo, ki jo je imel. A sem kasneje istega leta sprejel odločitev, na katero sem še danes ponosen: odšel sem z Dnevnika takrat, ko sem sam hotel in se odpovedal zajetni odpravnini za - mir. In zadovoljstvo, da mi lisjaka ni bilo treba več gledati, poslušati. Vse ima svojo ceno.

Trma je letos "ponorela". Nekatere naše objave so spremenile Kranj. Ne zaradi naše moči ali vpliva ali...kje pa! Zaradi tega, ker je oblast preprosto klonila pred javnostjo in zapisanim. Zlata leta našega medija naj ponazorim z današnjim klicem. Oglasil se mi je nogometni znanec z ljubljanskega konca. Vedno sva delila poglede na nogomet in zlasti delo v njem. Presenetil me je, ko je rekel: "Ne da se strinjam s tvojo objavo, stokrat se strinjam z zapisom o hinavcih, ki spreminjali našo zgodovino." Bil sem, jasno, počaščen. Povedal mi je, da mu je moj tekst "izbral" kar "striček gugl" in ... Ni pomembno. Polepšal mi je prvo decembersko nedeljo, pogled na števec pa kaže, da bomo v 11 letih obstajanja zabeležili fantastične odzive - 2 milijona vsako leto v povprečju. Začel sem z ničlo.

Priznam, da se skoraj vsak dan sprašujem: do kdaj? Nimam odgovora, s Trmo sem prenehal vsaj desetkrat, a nisem zdržal. Nisem je ustvaril, da bi služil z njo meni, še manj komu drugemu. Nimamo centa prihodkov, odhodke (in nič ne jamram) plačam iz lastnega žepa. Vse ostalo pa itak nima cene, ker me ljudje ustavijo na cesti, v trgovini, kar tako. Znani in neznani. In mi rečejo: "Ne odnehat, da vsaj kaj zvemo!" Preprosto in jasno, nesporno.

Trdim in stojim za tem, da je Trma edinstven medij v Sloveniji. Če bi me kdo vprašal, ali je s tem moj cilj izpolnjen, moram oporekati: nisem imel posebnega cilja in ga s Trmo še zdaj nimam.

Naj bo december vesel vsem nam! Voščilo je preprosto...Naj bo...

Trmator