1.Direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj Tomaž Štefe trdi, da se za izdajanje priloge Utrip "vsako leto dogovori" z Gorenjskim glasom (urednica Marija Volčjak, ki je tudi solastnica in direktorica).
2.Ko smo ga prosili za pogodbe, ki jih sklepa in za dokumente o javnih naročilih v zvezi z Utripom, je Tomaž Štefe umolknil. Verjamemo, da si je vzel čas za obdelavo dokumentov, ki jih ima na voljo....
3.Posel bi bil lahko klasično drobljenje javnega naročila, ker:
*se v enaki obliki ponavlja več let
*ker gre za istega izbranega izvajalca
*ker skupaj posel pomeni okoli 50 000 evrov, meja za postopek, ki naj bi ga izvedel Tomaž Štefe pa je 19 999 evrov (a tudi za ta postopek ni predložil dokumentov, ki so obvezni)
Zaključki/ glede na molk direktorja/:
*početje se je začelo v času županovanja Boštjana Trilarja, svet javnega zavoda je vodil član IO Več za Kranj, za prilogo je delal kot oblikovalec član IO Več za Kranj
*Boštjan Trilar je sicer neuspšeno skušal neko drugo pogodbo, nek drug posel, neko drugo vsebino diskreditirati s sumom "drobljenja javnega naročila in skrivanja podatkov"
*Več za Kranj je prav o takih sumih objavila plačan oglas v Gorenjskem glasu, ki - glej no glej - izdaja tudi prilogo Utrip in zanjo letno prejme najmanj 18 000 evrov (številka bo točna, ko bo podatke dal g. Tomaž Štefe
NAJVEČJI ZMAGOVALEC ZGODBE JE GORENJSKI GLAS, KI JE POSEL PRIDOBIL BREZ JAVNEGA RAZPISA IN GA IZVAJA VEČ LET. TO STA OMOGOČILA POSREDNO G.BOŠTJAN TRILAR IN G.TOMAŽ ŠTEFE - NEPOSREDNO. PODATKE SLEDNJI ŠE SKRIVA OZIROMA JIH NE ŽELI ALI NE MORE DOSTAVITI.
Torej?