Bil sem presenečen. Obisk strani brez kake posebne "reklame" je presenetil. Prvi dan in s trmo se druži 150 trmastih in več. Ko jih bo 15 000, bom zadovoljen. Opitimistično ali neumno? Ko sem začel pisati na spletno stran nogometnega kluba, je bil začetek še težji. Zdaj se zavedam, da spletni časopis Kranja mora živeti z mestom. Edina in jasna naloga!
Trma že vzbuja tudi reakcije. Eni se smejejo ob "Vrnitvi v mestece Peyton" in iščejo podobne junake v svojem okolju. Naj jih potolažim: junaki so izmišljeni, a življenje nam vedno nudi primerjave. Kdor jih išče, ta jih najde. To prepuščam posameznikom.
Sprehodil sem se po središču Kranja v torek zvečer. Kot otroci iz vrtca bi mi morali slediti vsi iz Slovenskega trga 1, vsi svetniki, svetnice, uradni, oblastniki. Ampak: ne pozabite, kdo je zmagal v Kranju na volitvah, mesto močno vodijo ljudje, ki z mestom nimajo nič. Živijo na obrobju. Je to kaj narobe? Sploh ne. Le pogled je drugačen iz Bitnja ali Trstenika. In s tem je treba živeti, meščani in meščanke pa izginjajo kot pesek med prsti. Mesto umira in odmira.
Trma se bo posvetila vsem tem problemom. In še marsikateremu drugemu. Mi smo mestni, kranjski, a šli bomo tudi na vas, v sleherni konec kranjske občine. Leto je dolgo in trmariti mislimo leta in leta. In sitni bomo in tudi hvalili bomo. Pa še kako! Ker tega v Kranju manjka. Ker dva delata, trije rušijo. Ker smo skregani med seboj in ne zmoremo ničesar narediti skupaj. Razen lumparije ali svinjarije, po domače.
Obiščite nas še, naša "žajfasta nadaljevanka" šele predstavlja junake in junačke. Kaj šele bo, ko se stvar zaplete? Kot se vse zapleta okoli nas! Zato je sprehod po praznem in žalostnem mestu zame vedno poučen. In vem, da tam ne bom srečal tistih, ki jim je mesto in njegov interes vedno na jeziku. Delajo pa zase, za svoj interes. Klavrnost decembra nas ne sme napraviti malodušne: Kranj si zasluži življenje. Kot si zasluži Trma.si obisk, klik. In je prvi dan kliknilo 150 in nekaj ljudi...