Za Veliko noč s(m)o v naših časih praznovali bolj na skrivaj. Vsaj kar se tiče medijev, vsebine, javnega odziva. Smo bili na poti v socializem, kasneje še v komunizem. Tisti, ki so imeli roke pobarvane od barve za pirhe, so bili pač drugačni - ali vsaj samosvoji. Pa je bil praznik lep. Ker ni bilo vsak večer (kot letos) na televiziji kaj verskega in to nekaj dni.
27.aprila smo pa praznovali enega največjih praznikov. Z rutkami in kapicami, s proslavami in govori. Bil je Dan OF, velik praznik z veliko govori in še več v besedami. Bil je čas, ko je bila cerkev ločena od države, ko je bil delavec največja vrednost naše družbe in tako naprej.
Kranj in Slovenija danes: Slovenija se je spremenila, Kranj ne. Preprosto smo ostali brezoblični. Če ne bi bilo prvomajskega srečanja na Joštu, bi bilo vse tako rekoč brez sleherne vsebine, dogodka. Čast izjemam. Sedanja oblast "skriva" veljake prejšnjega časa, ko je bil tudi naš župan še lepo v Žirovnici in je nosil sprva policijsko uniformo, potem delal v državni upravi. Janez Bohorič, Stane Boštjančič, Drago Štefe in še bi lahko našteval izpostavljene mestne svetnike, ki so bili ugledni kranjski veljaki tudi v prejšnjem režimu. So zdaj - na primer - tako kot v Ljubljani predlagali, da sami napravimo praznik 27. aprila tudi v Kranju? Ker ga država pač ne more in noče. Kriza je.
Res je kriza, zato bodo ljudje danes v Ljubljani praznovali. Ker vsak praznik nekaj sporoča. Nekoč je to sporočala Velika noč, danes 27. april. Vedno je simbolika, skrit in odkrit pomen. Vedno vsak človek zase in po svoje odkriva praznik. Pravijo, da nam bodo dva prosta dneva prazničnih doživetij celo vzeli. Možno in lahko. Dvignejo roke, pritisnejo tipke. V Kranju praznikov dejansko ni. Je le sivina vladanja oblasti, ki brez vizije, brez občutka za mesto, meščane in naš čas tudi med prazniki izgine nekam proč. Po svoje dobro, a se vedno vrnejo.
Zato je praznik povod za razmislek o tem, kaj smo z zgodovino in njenim tokom že doživeli. Nekaj pa je gotovo: praznike so nam vedno skušali dajati in jemati. Eni so bili in so pravi prazniki, drugi naj bi bili pa napačni. Pač odvisno od ideologije in oblasti in časa. Zopet imamo "srečo": v Kranju smo uspeli tudi to spremeniti v brezobličnost.
Naj živita Velika noč in 27. april in dejstvo, da postajamo tako zreli, da praznujemo kot hočemo.