Priznam. Nisem več zdržal. Ob polčasu sem po desetletju in več odšel s tekme Triglava po 45 minutah. Ker ne srce, ne glava nista zmogla več. In naredil sem nekaj grdega: enega od tistih, ki so mi včasih vpili, da sem vse pokradel, da sem z....l Triglav, sem ob odhodu pozdravil. Da se me bo spomnil in zapomnil. To je bilo dejanje iz obupa, možakar ni preprosto ničesar kriv. Gotovo ima rad nogomet in Triglav tako kot jaz. In še mnogi, ki so prišli v Dob in bili - osramočeni.

Če smo bili na prvi tekmi žrtev lastne samozavesti in presenečenja, smo tokrat odigrali vlogo vola v klavnici, kokoši med lisicami. A ne bi rad s prstom kazal na nikogar, odločitve o posledicah prepuščam vodstvu, ki je sposobno nekoga lustrirati in cenzurirati in stroki, ki je kaznovana za slepoto. Ta je bila tako očitna, da je pol ducata golov v mreži še premalo. Za ušesa so jih potegnili igralci in trener, ki imajo eno bistveno, pomembno, jasno ločnico od naše ekipe: ukvarjajo se z nogometom in samo z nogometom! Kapo dol Jerneju Javorniku in vsem z Doba: delovali so tako iskreno nogometno, da sem jim zaploskal. Pa čeprav so se znašli nad klubom in moštvom, ki je na igrišču pokazalo vse zablode. O kakšni pa še kdaj.

Ti igralci so v letu 2011 svoj klub v eni od famoznih anket ocenili katastrofalno: navkljub temu, da so takrat prejeli sleherni cent, navkljub temu, da so bili deležni prvoligaških pogojev za delo. Zgrozil sem se nad njimi in se sam pri sebi zaklel, da za njih ne bom klečeplazil in fehtaril in skrbel, da je bil sleherni med njimi plačan, jaz pa ne. Pa ni bila to osebna užaljenost, le nekdo je vse zmešal in sam sem pri tem sodeloval!? Igrali bodo zastonj in to od danes dalje. V Kranju in na Gorenjskem pa bodo šli v zgodovino nesposobnežev, ki jih je drugoligaš osmešil, pregazil, razturil. In tu ni pardona: lahko izgubiš po nesreči, lahko te uniči kaj drugega, lahko ... tokrat ni bilo tako. Preprosto je na dan prišla naša, Triglavova zmota o tem, kdo in kako naj igra za Triglav. In največ nam je danes povedal igralec, ki ga sploh ni bilo v Dobu. On je ogledalo in podoba Triglava, ki ga imam rad - a ga takega ne sprejemam. Polomija z Doba je namreč vse najprej povedala o igralcih in trenerju. Ker so se tako razvrstili tudi pri zaslugah za prvo ligo in še kaj! Ker so plačani za to, da nas ob igrišču ni sram.

Triglav sem leta 2002 pozimi nasledil po izpadu iz prve lige. Bil je na nitki obstoja, obremenjen z dolgovi in slabimi odnosi. Deset let pozneje mu želim, da se to ne ponovi. Hinavci in nesposobneži pa so mi danes dali zadoščenje, ki si ga nisem želel: zdaj so oni tisti, ki bodo verjetno desetletje in več delali zastonj, iz ljubezni, s pripadnostjo, voljo, željo, odrekanjem! Ki bodo dokazali, kar je dokazati treba in kar trenutno žal ni več ne samoumevno, ne razvidno: da so vredni Triglava.

Nekoč sem rekel, da zmagovati znamo vsi. In kdo zna izgubljati?