S tem zapisom končujem "zmago nogometa nad trmo". Trma pa bo ostala in postala tistko, kar mora biti: kranjski spletni časopis. Poletje bo kot nalašč za njeno prenovo, obnovo in zagon. V zadnjih tednih sem čustveno podlegel dejstvu, da nogomet kar ni hotel iz misli in tipkovnica je delala kar sama od sebe. Z odločitvijo NZS je pač zgodbe konec (ali pa se šele začne) in najprej je treba zapisati tisto, kar sem trdil od začetka: Interblock in vsi "Interblocki" nimajo šanse. Nobene. Klubi, ki nastajajo na tak način, so obsojeni na propad - ne glede na bogastvo lastnikov ipd. Najprej je treba imeti nogometno dušo in zato mi je kluba z igralci in trenerji in uspehi in trudom žal, načina in metode in končne posledice pa prav nič. Nogomet odseva življenje in je življenje, ki tudi težko sprejema take povzpetnike, ki si sicer lahko kupijo marsikaj, le duše ne. Nogometne duše!
Triglav je postal predmet posmeha. Če smo bili lani še deležni obžalovanja in celo spoštovanja, smo letos smešni. Logično: Dob nas preveč peče in ni minil neopaženo. Nogometna javnost je spoznala, da smo bili nemočni, smešni, nogometno neprepoznavni. In to je tisto, kar tudi zame osebno ne gre v pozabo. Če dodam čisto osebna spoznanja in doživetja, je moj vtis toliko slabši: tokrat smo milostno prišli nazaj, lanske zgodbe z licenco pa so v tej luči še dodatna sramota za NZS - in taka sramota smo letos tudi mi. Postajamo klub, ki je izgubil velik del svoje vsebine. Z izdajo in laganjem z Doba pa je tudi znotraj same nogometne kranjske ustanove prevladalo tisto, kar sem napovedal. Če so nekateri skušali z mano delati kot svinja z mehom, jim ni uspelo. Če jim bo to uspelo s Triglavom, bo slabo. A ponovno poudarjam: ne želim tega, želim, da jim uspe. Le njihove metode niso moje, nikdar ne bodo. In tisti, ki so upognili glave, postali marionete lastnih interesov, lahko samo molijo, daji zraste kdaj v tem življenju hrbtenica in jo začnejo uporabljati. Žal se je Triglav brez hrbtenice zapisal tudi v misli športne javnosti, ki nas ima preprosto dovolj. A razlika od lani je velika in pomembna: lani smo zmagali na igrišču in so nas hoteli s papirji zbrisati iz prve lige - letos smo klonili znotraj in v Dobu. Kruhoborci zaradi mene lahko še naprej vodijo, trenirajo, usmerjajo, pridigajo o ljubezni do kluba - dejanja so pokazala vse.
Ljudje smo večplastni, zato osebno nimam nobenih zamer proti posameznikom, ki so v nekem trentuku izpadli r..i! Kje pa: za vsako rit palca raste, za mojo je že velikokrat in udarila je tudi že in še bo. Bogastvo, da prepoznaš, do kje in s kom in kdaj lahko greš, je dano redkim. Sam ga imam in zato nogometno sago zaključujem z dobrim občutkom, da ne znam in ne morem molčati. In tako bo tudi v prihodnje.