Recimo, da je Marjan Potrata po duši človekoljub, po ravnanju prostovoljec, dolgoletni član in aktivist Rdečega križa. Recimo, da ni bivši direktor, ki je vedno največ vedel o avtomobilih, ki jih je hvalil ali kritiziral. Potem bi bilo logično, da mu vsi čestitamo, ker je bil imenovan za sekretarja Rdečega križa kar je dobra, zanesljiva, ugledna služba. Ki vsakomur prav pride, posebej pa še nezaposlenemu, kajne? In v takih primerih se rado dogajajo naključja in zato je Marjan danes lahko v pisarni Rdečega križa kot pomočnik sekretarke, ki je že upokojena. Z vso pravico opravlja pogodbeno delo, ki naj bi bilo odskočna deska za službo!?Kranjski Rdeči križ ima 12 000 članov in veliko aktivistov. Eden med njimi je v glavnem odboru in ta nam je povedal, da se pomočnik uvaja za delo sekretarja. Pa še razpisa ni, kaj šele komisije in uradnega izbora..
Tako to gre, če se zadeve lotijo humanitarni delavci. In da ne bo pomote: nič ni narobe, le človek dobi mučen občutek, da že pozna končni rezultat. Kot smo ga poznali - na primer - pri gasilcih kjer je veliko zalegla županova beseda. In še marsikje drugje kjer pač kadrovanje poteka tako kot je v Kranju in (priznajmo) v Sloveniji v navadi.
Vprašanje za Rdeči križ je, koliko mladih, izobraženih bi lahko povabili za pomočnike odhajajoči sekretarki in jim ponudili pogodbeno delo z jasno opredeljeno možnostjo, da dobijo službo? Koliko drugih bi se prijavilo na razpis, če morda ne bi zaslutili, da nima smisla oziroma je predsednik Marjan in ostali Rdeči križ obvladal do te mere, da se lahko kaj že vnaprej prebere in ve?
Nočemu ugibati, a Rdeči križ bo izvedel razpis transparentno. Jasno, javno, odločno. In izbran bo najboljši kandidat, kandidatka. Zgledov je veliko. Na primer v glavnem štabu v Ljubljani kjer trenutno poteka boj med bivšo političarko in bivšo novinarko. Kdo sta to? Generalna sekretarka in predsednica Rdečega križa Slovenije. In mi vsi zopet lahko več premlevamo o boju za stolčke kot o humanosti, kajne?