Pa imamo zopet pravi nogometni škandal. Škandalček, pravzaprav. Ker je vse skupaj pač dediščina starih nogometnih odnosov in seveda posledica karakterjev, ki smo jih vsi prinesli na svet in v nogometu še bolj razvili in izpostavili. In se potem zgodi, da veliki direktor ni ravno tako velik, ko kaj ne gre na igrišču in je treba zakuriti strasti. Priročna tarča: najprej generalni sekretar zveze z dobrimi zvezami! Ker bi pač mladi mož nikdar ne postal generalni, če ne bi bil oče glavni in so v trgovino pritegnili še tistega, ki je imel denar in vpliv, ni pa imel slave. Evo, takole to gre: ti boš predsednik, moj sin bo generalni sekretar, imela pa bosta takole podporo... in je bilo zmenjeno! Pustimo ob strani "kolateralne žrtve" in posmihanje nogometne "baze": tudi v njej je tako ali drugače kupljivih ohoho veliko. In potem se zgodi, da klub preraste tistega, ki je prepričan, da je on klub in klub on in da veter vedno piha na Štajersko....

Primitivizem je vedno del nogometa. Žal. Trgovina še bolj: ti meni, jaz tebi. Funkcije, položaji, ugodja, potovanja. Dobro poznam. Potem to pride na dan, ko nekomu ego pač zraste daleč daleč in visoko visoko. Pok je logična posledica in ko poči, se snamejo rokavice in se obračunava tako kot nekoč. S Šmarno goro in kdo lahko koga in kaj kupi. Da pa je zadeva dosti bolj gnila in umazana, sem spoznal sam. Ker me je isti sladkobesedni predsednik ob jasni pobudi istega generalnega sekretarja skušal zabarantati kot vola na sejmu: izgini iz Triglava in nogometa in imeli boste prvo ligo! Pri tem "je držala štango" še politika v podobi političarke, ki sem jo sam vpravil v nogomet! Veselica iz junija leta 2011 je bila bolj zakulisna, s primesjo politike, a nič več v rokavicah. Poskušali so me spoditi, a jim ni uspelo - vsaj še nekaj časa ne. Na to sem se spomnil ob jasnih razmerjih trgovine v slovenskem nogometu. Sam nisem bil roba na polici, toliko vpliva pa niti generalni+predsednik+podložniki+aktualna politika+kimavčki okoli mene niso imeli. Če pa pomislim, kako so leta 2011 zlorabili klub, star 90 let, je moj primer samo drobtinica, nepomembna smet. Zame pač ne: sedel sem jim v želodce in še kam in sem jim to povedal, ne enkrat. Ker pač nisem kupljiv ne za funkcijo, ne za kako ugodje, ki iz vsega tega izhaja! Politična nogometna lustracija leta 2011 pa samo pomazarja sistem delovanja. In vanj se je lepo vklopil tudi incident med velikimi, vplivnimi, uglednimi, sposobnimi ipd. Smo pač krvavi pod kožo prav vsi, kajne!

Kot nogometnega navijača me je ob tem sram. Legenda, ki vedno znova kaže aroganco, bo vse manj legenda. Predsednik in oprode pa bodo imeli vse manj legitimnosti, da predstavljajo nogomet. Naš, slovenski nogomet. Pa tokrat res ni problem v nogometu ampak v koritu v obliki nogometne žoge in prerivanju okoli njega. Zato vsak dan sproti olajšano zavzdihnem: ne, tudi s temi in takimi nimam nič. In ko si zaželim nekega drugega sveta ob žogi, za svoj denar sedim v Allianz areni (ali kjerkoli) in me zanima samo in zgolj - nogomet!