Je mogoče "prisiliti" 10 000 (deset tisoč) ljudi, da gredo v Dražgoše in s tem pokažejo svoj odnos do nekega obdobja naše zgodovine? Če celo zanemarimo govornike in bolj ali manj politične govore, je bistvo v kapah, ki si jih ljudje po 70 letih znova dajo na glavo, po stiskih rok novih generacij obiskovalcev, pohodnikov. Ljudje pridejo, ker hočejo priti, ker jim je prijetno, ker nekaj (zavedno ali ne) nekomu sporočajo.
V času osamosvojitve smo imeli župana, ki zagotovo politično ni bil niti blizu obdobju po vojni. Še več: bil je energično proti. In so v Kranju prišli nekateri na idejo, da je treba malo popraviti zgodovino. Oziroma jo samo drugače obravnavati: zato je na Slovenskem trgu (preimenovali smo ga mirno) treba odstraniti kipe, ki so vsi bolj ali manj "realsocialistični ostanki socializma"! Ne vem, kdo je to preprečil, a zagotovo je bil tisti, ki se ga je poslušalo župan. In ta ni dovolil, da bi zgodovino tako na hitro spreminjali po podobi aktualne oblasti. Zato tudi ni dovolil nemških (okupatorskih) vojakov pokopavati nedostojno.
Kranj ni daleč od Dražgoš, tudi tam pač ljudje vidijo del zgodovine, ki si ga vsakdo razlaga po svoje. Tu ni nič narobe, narobe je, ko svojo razlago skušaš tako ali drugače vsiliti drugim. V Kranju smo imeli tudi druge spomenike, kakšnega pa tudi ne - Janez Bleiweisu smo se oddolžili zelo pozno. Prešernov gaj sam po sebi daje nek vtis o tem, kako dragoceni ljudje so oblikovali zgodovino Kranja in koliko so prispevali k temu, da je mesto slovelo.
Po čem slovimo danes in po čem si bodo tega župana zapomnili zanamci? Sodbo zopet prepuščam vsakomur, ki si jo sploh hoče ustvariti. V nesrečnem obdobju zgodovine živimo, ker nam vsakdan oblikujejo demokratično izvoljeni ljudje, ki Kranja preprosto niso vredni oziroma mu niso kos. Plenilska logika ravnanja z našim premoženjem, z ustvarjenim Kranjčanov in Kranjčank, je samo posledica. Vzrok tiči drugod. Otrpnili smo v nekem času, otrpnili smo v praznem hodu, mladi bi rekli "nič se ne dogaja"! Ni recepta, kako to spremeniti. Zgodovina pa nas lahko marsikaj uči in nauči, od Dražgoš do Kranja.