Državni svet je politični nebodigatreba kjer se spomnimo zgolj občasnih polemik, kdaj in kako ga ukiniti. Blaž Kavčič je bil dosedanji predsednik, ki je odletel prav v njegovem okolju. No, tu je sicer prizorišče njegovega gospodarskega poloma ("telematika" je šla rakom žvižgat...), zdaj pa mu je Kranj pokazal fige še v političnem smislu. Nič ni pomagalo lobiranje na levi, desni so bili premočni in v državni svet je iz kranjske enote izvoljen Miro Kozelj, šenčurski župan. Roko na srce: po storjenem daleč pred Kavčičem, ki nima dejansko pokazati v tem smislu ničesar. Šenčur pa kot mala občina cveti, o tem ni dvoma.
Kavčiču ni pomagalo ne sorodstvo z znanim Nikom Kavčičem, Kranj pa se je sicer dodatno osmešil z Janezom Tavčarjem, ki so ga od nekod privlekli. Le v čem se je izkazal strokovnjak za kmetijstvo, ki je "pokopal" nekdanji Kmetijsko živilski kombinat Kranj, ki je razpadel in v mnogočem propadel? Prav taki liki na politični sceni dokazujejo, da je naše okolje duhovno porazno in politično prazno. Šenčurska lekcija je logična in prav koristna: imajo v Šenčurju afere, se mastijo na naročilnice, poravnave sklepajo po domače? Ne. Imajo pa poslovno cono, ki je za Kranj "fata morgana". In imajo mir in red. Še v košarki nas redno žgejo, v nogometu se jim pa to ni posrečilo - a ima župan rad nogomet kar je še ena popolna razlika s Kranjem.
Politično državni svetnik ni ravno vrhunec politične kariere. Toda ob ponudbi poslancev, ki jih imamo (Grims, Bratuškova, Potočnik....) in ministrov, ki izhajajo iz tega okolja (Erjavec) in evropski umeščenosti (Kacin), ostaja prvo ime na državni ravni šefica kabineta Janeza Janše Nika Dolinar. Ki pa seveda s Kranjem nima dejansko in dobesedno nič. Gospodarsko vse manj pomembni, razvojno zaostali, politično impotentni, športno obubožani Kranj je - in to je višek tragike - znan le še po tem, koliko biftka požre kdo na naš račun.