Preko deset milijonov evrov evropskega in domačega denarja je bilo vloženega v lepše mestno jedro. In mesto je lepo, ni kaj. Nekje se to mora poznati. A ljudje smo različni, meščani pa sploh nekaj posebnega. Zato jih motijo drevesa tam kjer so (bila) parkirišča, včasih jih moti preveč prireditev, včasih jih je premalo. Mesto je resnično zlohotno prazno, milijonom navkljub.
Sestanek prebivalcev mestnega jedra se ponavlja kot letni časi. Bolj ali manj iste teme. Vprašanja o tem, ali promet skozi mesto, ali ne. Različni župani, različne ideje. Prejšnji je vlagal v kulturo Treh stolpov, Kiselsteina, sedanji ne bo zaprl za promet Sejmišča, Vodopivčeve. Nekje vmes pa je preko 50 praznih poslovnih prostorov. Bežijo, bežijo vsi, ki bi morali mestu pravzaprav dahniti življenje kot princ Trnjulčici. Mimogrede: kakšno rento si je izgovorilo mesto na račun tega, da smo dovolili vsem tem trgovcem, da pobirajo profite v velikih centrih? Morda pomagajo kulturi, športu, morda "živijo" z mestom vsi ti trgovski velikani? Niti približno - samo uživajo sadove tega, da smo ob trgovskih centrih dobili mrtvo središče.
Zgodba o Kranju pa je podobna številnim drugim. Le da je naša vedno hujša. Ker se v mestu srečujemo obiskovalci, ki bi radi življenje, trgovci, ki bi radi pogoje, meščani, ki bi radi živeli udobno. In vse skupaj ima morda simbol v zanikrni tržnici, ki si ne zasluži tega imena. In če vas pot kako soboto dopoldne zanese v Ljubljano,boste dojeli, da je lahko tudi drugače.
Kranj brez mestnega jedra ni mesto. Jedro brez življenja pa je - Kranj!?