Recimo, da imaš rad neko stvar. Morda celo pojem. Se mu reče oblast. In z njo ustrezne privilegije. Kaj si pripravljen za to storiti? Retorično vprašanje je odvisno od človeka do človeka. Treba je biti realen: vsi imamo vrednostno lestvico in plezamo po njej. Zgodi se, da se zlažem(o), zgodi se še kaj takega, kar je sicer na splošni človeški lestvici na najnižjih klinih, a pač naredimo. Morda je sram potem logičen - vsak pri sebi pa natančno ve, zakaj in kdaj in kje in kako je svojo in splošno vrednostno lestvico zanemaril.
Danes svet in Slovenija in Gorenjska in Kranj v bistvu protestirata proti temu. Proti postavljanju klinov te lestvice čim nižje. In postavljajo jih tisti, ki smo jih izbrali, da tega ne bi počeli. Je mogoče laž sprejeti kot način življenja. Je mogoče iti spat zvečer s tako prevaro, ki ti v bistvu jamči pot do koristi, oblasti? Je mogoče, seveda je mogoče. Primerov nič koliko.
Naše prizorišče je Kranj, a včasih je treba drugam, da dojameš, kaj se ti dogaja pred nosom. Trma vam bo postregla s prevaro, ki je tako prefinjena in obenem zgražanja vredna, da je res tipično - kranjska. Postala je namreč model, metoda, način. Ne več primer nekega moralnega zdrsa za katerega me je potem sram. In si rečem: ne bom ga ponovil, res ne. V tem našem primeru gre za ponavljanje vzorca prevare, zlorabe.
Pa nič visokih sodb o morali. Pa nič pridiganja. Samo gola dejstva. Naša uganka naj vam bo izziv, mi si želimo odziva. Da laž kot način življenja razkrinkamo. Skupaj. Vsi tisti, ki se zlažemo, a ne lažemo.