Beno Fekonja ima v malem prstu podžupana Janeza Černeta, ker sta pač (bila) "partijska kamerada". Zato podžupan pride na dogodke kjer ne ve ali je v vlogi vabljenega gosta (kot misli sam) ali v vlogi "promotorja in zaščitnika" kot ga jemljejo Fekonja in ostali. Ki so - kar se trženja tiče - nesporno pokazali ostalim, kako se tekme lahko spremenijo v dogodke in za to vse priznanje. Smola je v tem, da moraš imeti kaj, kar prodajaš....in tu je zadrega: komaj so pogruntali, da bo tistih nekaj sto ljudi potrebovalo pijačo na tribuno, že je mladina v drugi ligi in člansko moštvo ostalo prav tam. Problem je jasen: ne trgovski, ne gostinski dosežki športa ne morejo rešiti...

Nekoč je v bivši državi bilo jasno: partijski plenum na Brionih in glavni tovariš...pa se je vedela smer in kdo je krmar! Žal se v mestu športa plenum ni sprevrgel v razcvet. Še več: šport je (p)ostal v domeni bolj ali manj istih ljudi, ki ga naprej premakniti ne morejo. Ne (samo) po svoji krivdi. In občina in župan? Slednji lahko "povabi" (ali prisili) občinske partnerje, da pridejo jest k dolgi mizi, ne more jim pa ukazati, da naj podprejo šport...ali kulturo...ali....?! Ker to stane. In ker mora biti pristop pravi. In ker Beno Fekonja pač ni niti tovariš, kaj šele "glavni tovariš". Ker je sam povedal, da je še mestni svetnik postal s prevaro oziroma lažnim stalnim bivališčem in taki naj bi nam vodili šport?!

Celje? Novo mesto? Koper? Murska Sobota? Primerljiva okolja ali pa tudi ne: po nečem so nas zdavnaj presegla. Vsi vemo kje je rokomet doma, na primer. In v Murski Soboti pride kupi pet tisoč ljudi solidarnostno vstopnice za tekmo, ki je sploh v živo ne smejo gledati... Kranj? Zadnji polom se nam je zgodil s tem, da je naše okolje izgubilo tekmo v športu kjer bi morali biti prestolnica. Športno plezanje je trend in slovenski paradni šport. In namesto, da bi nekaj žrtvovali za to, smo obstali in zastali. Kot v nogometu, košarki, plavanju, atletiki, smučanju...Povsod?

Plenumi so bili možni nekoč, ker je bil "glavni" tisti, ki mu nisi rekel ne. Zdaj so drugi časi in glavni v športu hočejo biti ljudje, ki jim ljudje ne verjamejo. Ne sledijo. Kako bodo potem prepričali politiko+medije+gospodarstvo, da je šport tisto kar nas lahko povezuje? Ko pa nas v Kranju žal najbolj poveže rušenje in ne gradnja....česarkoli!

Miran Šubic, nekoč športni funkcionar...v tistih davnih časih, ko je bil Triglav v prvi nogometni ligi pri članih, mladincih, kadetih...ZDAJ NI VEČ, IMA PA TRGOVINO....