Laze so take kot so bile. Vmes pa sestanki, protesti, predlogi, postopki, sodišča...in nič. Zakaj? Zato, ker je dialog gluhih (z vsem spoštovanjem do oseb s težavami s sluhom) težak za vse. In ker je treba imeti občutek za - resničnost. Ta pa je smrad: nakopičen skozi desetletja in vseprisoten, četudi te ne zbode v nos!
Laze so danes zmaga za okoljevarstvenike proti državi (ne občini, da bo jasno), jutri bodo zmaga države proti njim. Kaj ima človek, ki tam živi od tega? Kaj imamo od sodnih in drugih kot jara kača dolgih postopkov? Malo ali nič.
Kje je rešitev za Stražišče in okolico? Samo in zgolj kompromis. Iluzija o tem, da bodo Laze izginile, je prazna utvara. In iluzija kogarkoli od oblastnikov kjerkoli, da bodo ljudje odnehali, je še bolj nesmiselna. Podjetja zapreti, ljudi na cesto, Laze preseliti ipd. rešitve so nestvarne.
Kaj je pri tem možnega? Korak za korakom, izboljšava za izboljšavo, premik za premikom. Edino to. Zato je pač dialog, pogovor, kompromis edina pot. Nihče ne bo pri tem absolutni zmagovalec, trenutno pa smo vsi poraženci. Če namreč sodišča odločajo o vsem, le o bistvenem ne, ni premika.
Laze ne smejo biti politika. Laze ne smejo biti napenjanje mišic. Te faze so za nami. Treba bo sesti za mizo in narediti načrt, ker so Laze nastale brez načrtov, stihijsko in škodljivo. Če bo prevladalo "mi" in "oni", bo položaj takle: nešteto bo zmagovalcev, vsi bomo pa poraženi. Laze je treba razrešiti kot smo jih zapletli.