Proračun Kranja je težak 80 000 000 in o njem odloča 33 ljudi, predlagapa ga župan. Participatorni proračun je težak dobrih 600 000 evrov in o njem naj bi glasovalo kakih 45 000 ljudi. Pa jih je manj kot desetina...

Kaj se naučimo iz tega? Nismo zreli za to, da bi tudi ob takem "minimalnem standardu ljudske volje" vključili - svojo voljo. Kot ne gremo na volitve, na primer. Ker je vse "brez veze" in se nič ne da storiti. Ni res: participatorni proračun je pokazal pot. Kaj pot - stezico. Po njej moramo, da bi v svojem kraju jutri imeli - na primer - več košev za smeti ali pasje iztrebke. Pa smo leni, preleni tudi za to, da bi se odzvali. In kadar je tako, politika razglasi zmago, zadovoljstvo. Ker so nekateri pač glasovali - pa jih nit bilo vse skupaj za pošteno krajevno skupnost!?

Biti ob tem zadovoljen, je za politiko logično. Dali so nam, mi pa smo ostali neprizadeti. In tako lahko mirno razdelijo tistih 79 000 000 evrov brez nas. Oziroma z našimi svetniki naših list in strank. Oprostite: 24.4. bo cel kup zmagovalcev, ker poraza ni prijetno in ni lahko priznati. V parlamentu bodo zopet taki, da se nam bo štiri leta kolcalo po volitvah, potem pa bo vse podobno, isto...žal.

Demokracija je daleč najbolj zaguljen sistem za posameznika. Ker 51% ljudi "lula na glavo" 49% ljudi in to je demokracija. Slovenska država in vsi mi smo šele na poti tja. Vmes moramo preboleti vse otroške bolezni novih strank novih obrazov in poskusa, da bi nek politik vladal dlje kot Tito z gesli proti Titu in njegovim ipd- - a z istimi in podobnimi metodami. Pomislite: neka stranka je stara 33 let in ne premore več kot enega predsednika in voditelja. Ena pamet za vse? To smo pa v zgodovini res že videli, doživeli, dojeli.

Zato je kranjski poskus drugačnega proračuna dejansko farsa. Ker so se po krajih malo puntali, so nam dali drobtinice. Hec je, da tudi teh ne znamo vzeti. In zato kranjska oblast lahko z nekaj odstotki podpore takemu proračuni izrazi zadovoljstvo. Ker je nekaj odstotkov bolje kot nič kar smo imeli do zdaj.

Kaj bi rad jaz? Tako oblast, da participativni proračun ni potreben. Ker na volitvah izberemo politike, ki znajo prisluhniti in slediti potrebam brez, da bi jim jaz pošiljal predloge. Ker ne bi nikdar poslal predloga za Park slovenske himne. Pa so si ga izmislili zato, da bi nam pokazali in dokazali, da lahko počno kar hočejo.

Tu je problem. Se vidimo novembra na volitvah kjer bomo odločili.