Lani julija smo pisali o navalu Kosovcev v Kranj. Bili smo med prvimi ali prvi medij, ki je o tem pisal s številkami, dejstvi. Opozorili smo na to, da mnogi zlorabljajo predpise, ki so slabi - ustanove, ki jih izvajajo pa še bolj!
Take teme rojevajo tudi strasti. Po možnosti tiste najnižje. Iz zgodovine se učimo, da diktatorji vseh vrst in oblik uspevajo v času kriz, ker navadno najprej najdejo - krivca. Pokažejo nanj s prstom in hujskajo proti njemu. Kosovci nam niso ničesar zakrivili kar tako. Vse se je zgodilo na ozemlju suverene države, ki ima svoje predpise in plačuje ustanove in uradnike, da jih izvajajo.
Zato je ključno, da dojamemo, da se je v Kranj priselilo veliko tistih, ki tu pridno delajo. Obenem pa so mnogi dobili zelo jasna navodila, kako lahko (morajo?) izkoristiti državo in občino kjer živijo in delajo. In zdaj preskok na otroke, ki pridejo k nam z družino iz tujega okolja, iz tradicionalno vase zaprte družbe? Jih bomo pognali iz šol ali jim bomo pomagali?
Irena Dolenc je s politično razpravo nakazala rešitve. Pomagati otrokom, da bodo znali slovensko in se vključili v družbo. Kaj je zdaj ona? "Prijateljica Šiptarjev"!? Išče volilno bazo pri njih? Deluje proti "pravim" Kranjčankam in Kranjčanom? Ne, je ena od tistih, ki problem skušajo reševati. Njen odziv je izjema po tem, da ni samo tarnanje nad problemom.
Kranj je skozi leta gledal dogajanje "pred nosom" in ni znal ukrepati. Slovenija tudi ne. Potem pa se je začelo premikati. Trma je del tega premikanja. Del reševanja.
ps Moj sosed je albansko govoreči gradbinec. Komaj kaj se vidiva, komaj se poznava. Ko se srečava, mi pomaga iz avta. Jaz pa njemu. Veliko ljudi v moji okolici živi tu mnogo dlje od njega. Pa si ne mahamo.