Jutri bomo naše atlete gledali v Tokiu na olimpijskih igrah. Danes bi jih lahko imeli pred nosom v Kranju. Če odmislimo naravnost ubogo promocijo (ne glede, da ni gledalcev), se lahko vprašamo o dogodkih, pri privabijo ljudi iz hiš in stanovanj?
Ne da bi jokali za minulim, včasih je bilo zbirališče poleti znano: vaterpolo tekme prve jugoslovanske lige in naš klub v njej! Nagnetlo se je preko 1500 gledalcev...Pa še prej kolesarska dirka kjer so tisoči držali pesti za Ropreta in druge. Dogodek!
Največji obisk na kaki ligaški prireditvi je bila kvalifikacijska tekma za vstop v prvo ligo, ko je v Kranju 2010 nogometno pokleknil bogataški Interblock. Skoraj 3000 ljudi na obeh tribunah!
Danes lahko le sanjamo o tem. Imamo nekaj "kranjskih srečanj" kot je Prešernov smenj in Kranjska noč ali kar je že od tega ostalo. Opisali bomo še usodo našega predloga o srečanju Kranjčank in Kranjčanov, ki je obstal nekje med "dobra ideja" in "žal ne bo šlo".
V kratkem dobimo filmski festival. Če pustimo ob strani monopol ozke skupine ljudi v kranjski kulturi, prijetna novost. Zato, ker je dogajanje vedno boljše od mrtvila. In slednje je žal v našem mestu prej pravilo kot ne - kljub trudu mnogih, da ga razbijejo.
Poletje prihaja in čas, ko se bomo verjetno zopet bolj družili. Izziv novih časov in pokoronskih razmer torej.