Ko sem se pogovarjal z "menedžerko" gorenjskih sindikatov, ki so nekoč "olastninili" Delavski dom v Kranju, mi je bilo povsem jasno, kje smo. Na Joštu zagotovo ne. Ker gor hodijo "ta stari", ta mlade pa bo Nežka, sindikalna šefica, privabila k sebi na drug in sodoben in času primeren način. Zagotovo ji je to pokazala analiza članstva: članarino za njeno plačo ji prispevajo mladi, ki nočejo na Jošta. Starejši pa bi na Jošta šli kot so šli 47 let vsako leto. Letos ni bilo dogodka, veselice, proslave "na organiziran način" - so pa delili nageljčke, pravi gospa tovarišica predsednica sindikatov.

Vse se spreminja, tudi jaz (sem) se. Pa vendar ne bom nikdar sprejel analize in razlage sindikalne šefice, ki za (predvidevam) dobro plačo pomaga delavcem v sindikalnem boju!? Da se o njenem sindikatu že precej časa ne sliši nič, je morda posledica okoliščin, časa ipd. Njej plača lepo teče, ker je okoli 4000 (starost???) članic in članov jamstvo za to. Zato si gospa tovarišica lahko privošči eno "obvestilo" (čestitko....) svojemu članstvu na - mesec !?

Kaj smo v Kranju že in še bomo "pozabili"? Zanemarili? Ker pač ni v trendu in duhu časa? Jošt pa kar stoji tam nad nami in po drugi strani vse statistike kažejo, da je - vedno bolj obiskan! Kot turistična, rekreativna točka za tisoče pohodnikov, mladih družin ipd. - ampak ne za rajo na prvega maja. Naj čevapčiče in pivo pač dobijo drugod. Morda na Rožniku, v Ljubljani, ni daleč...kje pa!

"Raja" smo tisti, ki ji pripadamo. Morda se sam po marsičem ne smem šteti med rajo, zdaj sem morda le "upokojenska raja"...Ampak: če bi bil danes še zaposlen, bi po branju izjav Nežke iz sindikatov takoj prenehal plačevati članarino. Ne iz nagajanja ali zaradi razočaranja: njeno razmišljanje ni vredno centa delavskega denarja. Kajti članarino pobere od vseh in ne razmišlja kot pri Joštu, kdo je vreden in zaslužen in upravičen do prvomajskega vzdušja.

Kranjska tradicija je bil Jošt pol stoletja. Do zdaj, ko ga je ukinil nek sindikat kot - simbol. Kdor gre rad gor, bo šel in tudi letos ob prvem maju /pravi gospa/, je bilo tam veliko ljudi. A njej za njeno plačo ni bilo treba pripraviti edinega množičnega dogodka kjer se je še videlo, da njen sindikat obstaja tudi navzven.

Logika predsednice Sveta gorenjskih sindikatov in njenih podpornikov je tako zelo podobna tisti logiki, ki je "delavsko rajo" ustvarila: TUDI SAM SEM BIL ZA MOJEGA DELODAJALCA HODEČI STROŠEK - BOLJ, KO JE REZAL STROŠKE, VEČ JE IMEL. KAJ IMA OD TEGA SINDIKAT, DA JE "ODREZAL" PRVOMAJSKI SHOD NA JOŠTU? PA SAJ SO V TEM RAZMIŠLJANJU ENAKI NAJBOLJ KRUTEMU KAPITALISTU: NE DELAMO, ČESAR SE NE SPLAČA. DELAVCI SE NE SPLAČAJO. JOŠT SE NE SPLAČA. ČLANARINA PA NAM TO - PLAČA.

Miran Šubic