Ljudje nismo brez čustev. Zato je seveda prizorček damice ob bazenu tam čez lužo v Dallasu novica: košarkarsko božanstvo in njegova damica sta v karanteni! Ojojoj, da jima česa ne manjka? In odmevajo novice, da bo ta ali oni multimilijonar v kopačkah dal milijon za boj proti pandemiji, drugi pa je za pot domov odštel dvesto jurjev dolarjev in to tudi objavil - tako močan je klic domačega ognjišča!
Živimo v svetu absurda, a nekatere stvari začenjajo bosti v oči in razum: je res pomembno katera liga bo kdaj in ali bo to prvenstvo takrat ali ne? Ali pa je morda čas za RESET in lahko tudi šport vsaj malo spremenimo - in namenimo več denarja za to, da bomo zdravi? In ga manj pospravijo v žep tisti, ki upravljajo s športom? In dojamemo, da je vse šlo čez vse meje, ko gre za milijonarje v nogometu, košarki, golfu ipd. itd. In prenehamo pisati, da se oni čemu odrekajo, ker se odrekamo pred in po virusu samo mi. Najbolj se odrekamo razumne presoje.
Jasno je, da se bo kdo ob tem zasmejal in pomislil "da je lahko človeka tako naiven..." in kdo drug bo pomahal z "logiko trga, ponudbe in povpraševanja". Prav. Demokracija pa mi vendarle dovoli, da mislim po svoje in pišem kar hočem. In sem prepričan, da nisem osamljen v premisleku o tem, kam je vse to šlo? Kaj se je iz tega izcimilo?
Elite so vedno bile in bodo. A nimamo več varovalk zanje. Zato verjetno zaljubljeni par v Dallasu več šteje pri mnogih kot dom upokojencev v Metliki. Vem: trapasta primerjava! Toda le tako lahko vsaj malo vsi skupaj besedo RESET začnemo jemati resno. Virus je in bo spremenil svet. Bo spremenil mene, tebe?