Tisti, ki vas nogomet nič ne briga, oprostite! Ali pa morda tudi ne: gre za življenjsko zgodbo o politiki, izobčenju, nagajnju, garanju, intrigah...ja, to se je dogajalo v Kranju in v Sloveniji natančno nekaj mesecev, ko je "vstala zvezda" Aleksandra Čeferina. To, kar je on in kar so njegovi podaniki delali z NK Triglav in mano, je sramotno. Zato, ker je (bilo) nezakonito in pravno sporno, ker so kršili predpise (splošne in nogometne) samo zato, da bi podpisanega naučili "kozjih molitvic". Danes je Čeferin slovenski vplivnež št1 in zato že viden kot predsednik države, vlade ipd. IN če mu ob bok postavim njegovo "sodelavko" v umazaniji leta 2011, so stvari jasne: vodilna politična stranka, vodilni fuzbalski funkcionar so skupaj snovali za mojm hrbtom mojo usodo. Nisem se dal in spodaj objavljena pisma v Sobotni prilogi Dela kažejo na to, da me ni bilo nikoli strah zapisati, kaj mislim.
Politično-nogometna lustracija, izobčenje ipd. je po desetih letih še sveže. Vedno sem bil in sem ponosen, da se nisem dal "ugonobiti" politikom in drugim. Nisem pobegnil, ko so name pritisnili. Triglav je takrat preživel, ker je bil zdrav, urejen klub. Ne bogat, kje pa - ampak brez dolgov. In direktor kluba sem bil toliko časa, da sem šel na živce oligarhiji, ki na NZS vlada še danes. Gre za interesne skupine, ki od nogometa odlično živijo, klubi in nogomet sam pa malo manj. Zato sem potem jeseni kot predsednik Triglava odšel, ker sem sam tako hotel.
Česa me je to v življenju naučilo? Trme. Kaj mi je pri vsem skupaj pomagalo? Trma. Človeška lastnost, ki ni vedno dobra. Zato trmarim še zdaj in zato je prav, da bralke in bralci Trme lahko presodijo ravnanja gospoda Čeferina. In gospe Bratuškove. Nisem maščevalen in sem silno vesel, da ima Slovenija predsednika UEFA. To je dejstvo.
Nikdar pa takim ljudem ne bi segel v roko.
ps
Ti dve pismi sem napisal in se podpisal, ko je g. Čeferin postal to kar je in ko je ga.Bratušek vedrila in oblačila v slovenskem političnem vrhu. Nobeden od njiju se ni odzval.
