Temne slutnje me obdajajo. Ko bom naslednji petek sedel na potresno nevarni tribuni v Kranju, bo Triglav v svoji športni agoniji reševal drugoligaški status in tako bo še naslednjih deset tekem....Priznam: ko sem bil vodilni v klubu, smo se kobacali v tej in nižji ligi in nato postali prvoligaš! Leta 2011 sem odšel in klub je igral v prvi ligi, bil brez centa dolga in imel eno najboljših nogometnih šol v državi. Zato sem odšel lažje, a tudi z razumsko presojo: kranjska politika še deset let ne bo zgradila nove tribune in omogočila pogojev....

Imel sem prav. Res je tribuna letos stara že 60 let in je taka kot so jo zgradile mladinske delovne brigade. Še nekaj je res: klub je v športnem in poslovnem smislu na dnu. A sam še pridem na tribuno, ker sem navijač. In ker navijam za vse Triglave v vseh športih. Zamisel, da bi blagovna znamka kranjskega športa dobila širši okvir, je le na papirju. Njen propad je tlakoval tisti, ki je v propad peljal NK Triglav.

Smrt na obroke pa ni samo ogledalo kluba in ljudi, ki so v njem delovali in delujejo. Je tudi rezultat odnosa vseh okoli njega. Je posledica brezbrižnosti in lahkovernosti. Kdo si je pri tem basal v žepe, kdo je lagal in manipuliral, kdo je sprejemal naravnost smešne športne odločitve? Vse je znano, vsi so znani.

Triglav bo ostal. Pa čeprav v zadnji ligi. Kdaj pa se bo pobral, sem istim, ki danes "rešujejo klub" kot navidezni kandidat na javni skupščini v obraz povedal (in na Trmi napisal velikokrat) slaba tri leta nazaj. Ko je bil morda še čas, da odstranijo ljudi, ki so klub dobesedno tiščali v prepad. Za "zahvalo" so me skušali izključiti iz NK Triglav...

Kranjski šport je večna tema o željah in možnostih. Vedno se omenja nek denar, a ta sploh ni bistven. NK Triglav je nekoč najprej začel delati odlično, pridobil prave ljudi /trenerje, igralce ipd./, potem je delo dalo uspeh in uspeh tudi denar. Ne veliko, a dovolj za klub brez dolgov.

V petek se torej dobimo na tribuni. Slutim, da bo takrat moštvo že na mestu, ki pomeni izpad. Upam, da ne bo tako na koncu, ker bo to ena največjih športnih katastrof v zgodovini kranjskega športa po osamosvojitvi. Pot navzgor bo namreč potem dolga, če sploh bo.

Agonijo sem zaznal. Nanjo opozoril, se izpostavil in bil deležen pogroma. Jalova tolažba, kajne?

Miran Šubic, navijač