Kaj je bistveno? V knjižnici bodo počastili svojega "uporabnika" kot je vseh, ki pri tem sodelujejo. Lepo in prav. Namen dosežen, bi lahko rekli tudi mi, ki smo želeli "svojega" profesorja počastiti na podlagi tega kar je storil v svojem življenju. Vemo, česa ni storil: ni se potopil v kloako politke (take ali drugačne), bil pa je politično bitje s svojimi stališči.

Nekoč sem pisal ko novinar o njegovi upokojitvi. Prisilni. Upokojil ga je ravnatelj gimnazije, viden član SD oziroma "partije" takrat. Kljub temu, da so peticijo napisali dijaki, ki jih je profesor (kot mene) učil in so prosili, da jih uči še eno leto. Do mature. Bil je tudi njihov razrednik. Pa niso uspeli. Oglasil sem se pri svojem bivšem profesorju kot novinar. Potrdil je, da bo upokojen čeprav se je strinjal, da bi še učil. Nato je tudi meni pokazal svojo veličino: "Nočem, da to postane javna zadeva. Odločili so kot so." Da je bil profesor, ki je o Kranju - na primer - napisal tri knjige pač malo ideološko proč od takratnega ravnatelja, je jasno kot beli dan.

Zato je skromnost njegovih svojcev treba spoštovati. Zato je pobuda, ki sem jo zasnoval in razširil morda v samem bistvu zgrešena. A je razgalila še enkrat in znova "strankokracijo". Ni več ene stranke, veliko jih je in to je demokracija. Ko se v zakulisiju vsedejo skupaj, odločajo o vsem. Tako je bilo tudi glede knjižnice, ki si glede na oznako njenih zaposlenih o profesorju Piberniku zanesljivo ne zasluži njegovega imena. Kot si ga ne zasliuži zaradi kranjske politike, ki je še enkrat več pokazala kakšna je. Gospod podžupan si je nekje vmes omislil z direktorjem mestne uprave filmski festival. In se je festival zgodil. Kdo in kdaj je trideset jurjev stroška za to umestil v mestni proračun, ni pomembno. Pomembna je procedura, ki je prav tako politična kot je bila za koga politična pobuda o knjižnici in njenem imenu.

Med 33 svetnicami in svetniki jih je mali milijon takih, ki imajo neprestano na jeziku vrednote ipd. V primeru pobude o poimenovanju knjižnice se je izkazalo še nekaj: KADAR DA POBUDO KDO, KI NAM NI POVŠEČI, GA ZAMOLČIMO, IGNORIRAMO, PREZREMO. TO JE DEJSTVO.

Trma ni ne stranka, ne svetniška lista. Morda pa jutri bo. Ker je to morda edina pot, da se take politične svinjarije ne dogajajo v zakulisju kjer se Černe in Grims in vsi ostali objamejo in mislijo, da so kaj odločili.

Niso.