V zadnjih dneh Trma dobesedno - cveti. Pa še ni pomlad, vsaj uradno ne. Razcvetu pomagajo tisti, ki nas - ampak res - dnevno obveščajo o temah, ki jih potem zagledajo na Trmi. Marsikomu to ni všeč in to je davek početja, ki ga imam za del življenja skoraj natančno štiri desetletja.
Če me ne bi bilo, če bi bil drugačen, če bi...bi tudi Trme ne bilo. Trdim, da ni nobenega okolja v Sloveniji z medijem, ki ni plačan in katerega ustvarjanje ali nastajanje poteka od prvega dne že več kot deset let - zastonj. Brezplačno. A je užitek toliko večji, zadovoljstvo toliko bolj pristno.
Jasano je, da napake delam(o). Jasno je, da grešimo. Jasno je, da se tega (vsaj) zavedamo. In najbolj jasno je, da število prijateljev Trme raste. Tega nismo pričakovali, ker v bistvu ne delamo za to, da bi nam ploskali. In če lahko vedno dokažemo, da ne delamo ne za denar, ne za slavo, ne za čast, ne za dobro ime (ker ga nimam...), je povsem jasno vse ostalo.
Odgovoril je eden najbolj oholih in trdovratno zaljubljenih vase. Moral je. Odgovorila bo tudi država o dopustu predsednika vlade pa čeprav nič ne bo odgovorila. Ker je vsak (ne)odziv zgovorna zadeva. Kot je zgovoren političen park sredi Kranja namesto vrta, ki je dejansko edini pravi park v mestu. Kot je zgovoren molk mestnega svetika, ki "kšefta" tu okoli nas in ureja, kdo bo kaj dobil - v vrtcih!? Kot je zgovoren duh tega kulturnega mesta, ki prečrta dramo našega kranjskega dramatika pa so )skoraj) vsi tiho.
Pomlad za Trmo traja. Kot bodo pustne šeme"ubile" zimo, tudi nam tako ali drugače mnogi želijo, da nas ne bi bilo. Nič narobe, nismo ne popolni, ne idealni. Toda dobesedno vsak dan skušamo prepričati, da je prav, če preprosto - smo.
Miran Šubic, ustanovitelj in urednik Trme