Ležali smo v porodnišnici, točno pred 29. leti. Jaz samo nekaj ur: vojne nisem končal v postelji ampak sem na sejmišču (takrat je še bilo...) preverjal, ali so jugocariniki ipd. na mejnem prehodu s sabo res vzeli "pomotoma" še videorekorderje in podobno..Tam je bil poveljnik Milan Pagon, kasneje dekan FOV in zdaj bojda nekje v Emiratih predavatelj....Ni bilo časa za bolniško, smo bili pač novinarji druge sorte - le Lado Stružnik je bil operiran, Tine Golob je kmalu spet držal kamero in sam sem videl, kako potno čelo ima Ivan Hočevar v 6. nadstropju PU Kranj, ko je slišal, kako na Jezerskem policisti in cariniki v karavli gledajo smrti v oči...Pa pustimo to, spomini me vedno zagrabijo in premamijo, ko berem o tistih, ki se danes s policijo zapirajo pred narodom, ker je "varnostna ocena taka". In ki izganjajo prapore slovenskih partizanskih brigad in seveda vse druge nekam proč, ker je zvezda pač sovražna tistim oblastnikom, ki so jo nosili v Titovo Jajce ipd. Sam nisem bil nikdar junak, a ko je bila vojna, sem pač delal svoje delo. Novinarsko delo. Nisem niti pomislil, da bo nekoč treba na prsa trkati in si zasluge deliti. Ponosen sem na svojo odločitev, hvaležen Mirku Kunšiču, ki mi je ohranil fotografije kot dokaze in sam sebi, ker ne bi nikdar ideologoje mešal s tem, da ljudje želimo mir, svobodo, svojo državo in da vedno moramo pregnati z naše zemlje vse, ki jo hočejo osvojiti. Zato je vojna 1991 zame podobna 1941 (pa naj lepi na vse to kdor hoče vsa grozodejstva z ene ali druge strani, komuniste in...vse ostale): šlo je za opredelitev: SI ZA SVOBODO, SLOVENSKI NAROD, SLOVENSKO ZEMLJO ALI NE? Zato imajo seveda mnogi danes težave z razumevanjem nas, navadnih ljudi: od nas se je vedno terjala elementarna odločitev, kakšno kapo boš dal na glavo .... našo (pa zvezda gor ali dol) ali od tujca podarjeno okupatorsko...samo za to je šlo 1941, 1991 in danes 2020. Prepričan sem, da bi se vsi mi znali ponovno odločiti kot je prav.
