V tistih letih sem bil že "star maček" na Valu2o2 in redaktor nedeljskih dopoldnevov. Za "honorarca" velika čast in obenem tudi zaslužek - res pa je, da sem s tem kakega starejšega kolega ali kolegico rešil nedeljske tlake. Oddajo sem nekoč prišel vodit s silvestrovanja v Poljanski dolini, ki mi bo vse življenje ostalo v spominu. Neko nedeljo pa je vskočila kolegica in še vedno valovka Nina Zagoričnik, a sem vse za oddajo pripravil in tudi scenarij je bil znan. Ko sem v ponedeljek prišel v avlo radia, mi je sloviti receptor Emil samo odkimal, češ: dva si ob službo spravil!! Kaj se je zgodilo? Po scenariju smo imeli na sporedu čestitke malo drugače - poslušalke in poslušalci so pošiljali pisne predloge, mi smo vrteli želeno muziko in njihove čestitke. Pa se je Nina domislila, da bi še kako čestitko vzeli v živo in je nekdo predlagal Uspavanko Andreja Šifrerja. Takrat so kar z dvigalom dostavili iz glasbenega arhiva trakove v četrto nadstropje kjer je potekal program Vala 202. Nina je odšla do dvigala, vzela trak, ga odnesla tehniku, ta ga je dal na magnetofon in kolegica je v eter rekla: "Tole čestitko naš poslušalec .... namenja Zveznemu izvršnemu svetu!" In se je oglasil kranjski Andrej z "lahko noč, lopovi in kurbe"...Jaz vsega tega nisem vedel, a v redakciji so me v ponedeljek gledali malone kot zločinca: jasno je bilo, da bodo posledice za Nino in tehnika, ki sta jo potem dokaj milo odnesla (pri plači so jima trgali in Nina nekaj časa ni smela pred mikrofon). In jaz? Jasno je bilo vsem, da honorarca čaka "brca v rit" - pa ni bilo tako. Dare Milič je potegnil na dan moj predlog oziroma scenarij oddaje, ki seveda ni vseboval inovacije moje kolegice: "Šubic ni naredil nič narobe....!" je rekel Dare in urednikova je bila zadnja. Marsikdo bi me žrtvoval brez pomisleka, sploh ob kaznih za dva redno zaposlena radijca. Takrat sem dojel, da je tudi novinar in urednik najprej človek. In Dare Milič je človek. Nobenih zvez nisem imel, a sem postal del ekipe Vala 202, ker je on v meni videl radijskega človeka. Nekoč mi je ponudil tudi zaposlitev, a sem ostal na Dnevniku do 2019. Res pa je, da sem in še čutim: moj medij je radio, brez dvoma...In letos je Val star pol stoletja, še na mnoga leta....In Dare, saj veš: bilo je tako zeloooooo lepo v tistem času biti del programa, ki je (bil) prvi....