Nekoč je bil slavni Ježek, ki je svojo iskrivost ponudil tudi na televiziji. Ko je z ženo v skeču gledal tekmo na malem ekranu, je ob porazu rekel: "ZGUBIL SO!". Če pa so njegovi zmagali, je bil z njimi: "ZMAGAL SMO!" Če pomislim na lepe čase, ko sem klepetal z ikono slovenskih ekranov Mišo Molk, lahko na enak način zapišem: SLAVNA SVA! Pa ona dela na televiziji desetletja, jaz sem se pokazal sem pa tja...izkušnja pač, a dragocena.
Danes in zdaj potek bitka za isti mali ekran. Na njem imamo po zaslugi ponudnikov po 100 programov in več. Plačamo in izbiramo. Osnova naj bil bila /parafraziram/ Miša. Pa ni več. Je pa temelj vsega ostal boj za "javno televizijo". Bolj, ko se boj razplamteva, manj je te javnosti in televizije nasploh. Poleti itak od nekdaj ponujajo - ponovitve. Ker gredo slavni in vsi ostali na dopust in seveda življenje poleti poteka drugače...
Sam,priznam, sem odvisnik ekrana. Trmarim z računalnikom, na malem ekranu pa imam rad šport (posebej nogomet) in dobre filme in stare (saj sem sam tudi star) nadaljevanke, filme ipd. Kdo mi je kriv: vsak izbira in izbere, kaj si bo ogledal.
Politikov na ekranih ne gledam veliko, a se zgodi. Zato seveda njihov boj razumem: radi bi se gledali vsaj oni. Sami sebe. Levi in desni in vsi ostali so enaki. Do obisti. Pretveza boja za interese in programe "za gledalce" je pač zdavnaj prebrana knjiga in žajfasta nanizanka vseh politik. Pomislite: koljejo se med seboj kot nori za nas!?
Zame ne. Naj mi dajo kar sem naštel, ne bom pogrešal nikogar od njih. A moram dodati nekaj, kar pa ne smem pozabiti: ZAME JE JAVNA TELEVIZIJA SLOVENIJE TISTA, KI ZMORE BITI DRUGAČNA OD POPLAVE KUHARJEV, LIMONAD IN KVAZI ZABAVNIH SKRPUCAL. ČE BI JO KDO ZNAL NAREDITI TAKO, DA BI BILA PROMOCIJA SLOVENSKEGA JEZIKA, SLOVENSKE KULTURE IN ŠPORTA, BI IZ SVOJEGA ŽEPA PRIMAKNIL Z VESELJEM. Za to, kar imamo danes moram plačati.
Žal.