Kaj bi si lagal: spomnim se ga od nekdaj. Ko je bil "bog in batina" in kasneje, ko je bil "demokratični predsednik". Vedno sem ga spoštoval in ga še. Presojal sem ga tudi, razsojal pa ne. Toda bolj, ko so tekla leta in desetletja, težje sem razumel, kaj hoče? Zakaj mora vedno znova meni - kmalu bom "rizičnih 65", če jih bom -nekaj sporočati? In vsako sporočilo je - priporočilo! Mi bo jutri javno svetoval kateri pralni prašek naj v trgovini izberem?
Problema dejansko ni, ker si odrasli ljudje znamo (?) ustvariti sodbo in mnenje. A očitno ne vsi. Zato pomaga on. Danes priporoča tole, jutri pa tole. Vedno znova z nekega piedestala, kaj je bil. Priznam: na živce mi gre. Iz enega in edinega razloga, ker ne razume, da je dovolj. Njega in njegovih priporočil. Pa ne, da bi jih ne smel izreči in vreči med nas, kje pa! Samo čez mero dobrega okusa je šlo vse to...
Mene res en drek briga, koga on priporoča. In zakaj bi po njegovem moral(a) biti ta in ta predsednik KS ali pa države, vseeno. Mediji, ki to pograbijo kot pes kost, so vedno tu. Ker z njim pač ni šale: lahko ti svetuje, da si namesto kakega vprašanja njemu, ustvari družino ipd. Z vsakim takim izletom v aktualno politiko, je on manjši, bližje nam, raji. Tistim, ki za šankom danes udrihamo po tem, jutri pa po drugem politiku, kandidatki... Za to ne rabimo vzvišene umrijenosti, ki je pač slabo prikrita politična agenda nekega človeka, ki nam ves čas trobi, da ni več v politiki...
Za koga bo on glasoval, je njegova stvar. Pa mi vseeno to sporoča in pojasnjuje in razlaga. Kajpada: za moje dobro!? Da ne bom glasoval napačno ali bognedaj brez njegovega premisleka, priporočila in še česa. Če mu priznam vse dobro, kar je naredil, to ne pomeni, da "dol požrem" večne izlete v moje odločitve in volitve. Ker neprestano nekaj in nekoga na nek način ponuja - kot pralni prašek.
Priznam, da mi gre na živce kadar mi kdo soli pamet. Ali vsaj dobim vtis, da mi jo. Pa čeprav je to on. Spoštovanje pri tem nima prav nič: gre za neznosno in stalno in vztrajno poseganje v naša življenja in odločanja. Da ga ni treba poslušati? Da je svoje povedal in naredil? Drži. Vsaj v mojem primeru. Ker pa imam možnost, jo izkoriščam (drugi, ki ne trmarijo na tak način, je ne morejo) in sporočam vsem svoje priporočilo: "Prezrite njegovo priporočilo, vsa priporočila. Ne zaradi tistih, ki jih priporoča ampak zato, da jih ne bo več. Ker sem ga sit bolj kot si zasluži."
Smilijo se mi vsi, ki mu podstavljajo mikrofon iz dneva v dan. Smilim se sam sebi, ker sem nasedel in tole napisal. Moral bi se požvižgati na taka sporočila.....No, saj se - pokazal bom pa to v nedeljo!
Volivec Miran Šubic, ki je odraščal z njim in njegovimi referati in z njegovim urejanjem mojega vsakdana in zdaj beži pred "priporočili" kot jih zmorejo taki kot on....