Bolj pametni od mene so že vse napisali, analizirali, predvideli. Kaj mi preostane ob tem, da imamo dve proslavi, da imamo praktični prikaz, kako se delimo vedno, ko je na oblasti Janez Janša. Ta zagrenjeni nesporno sposobni voditelj petine Slovenk in Slovencev je samo nekoč združeval, ko je bilo na nekem trgu eno srce, ena misel podpore, eno gibanje. Kasneje...no, kasneje je delil. Na vse načine. Kot je razdeljen sam: Titov vodnik v Jajce, razočarani kandidat za predsednika Titove mladine je postal vodja na drugi strani, če mu na rdeči ni uspelo...
Kaj imamo vsi mi s tem? Kaj mene briga Janez, ki neprestano nekoga blati na ponižujoč način? Kaj imam z Janezom, ki v vsakem nasprotovanju vidi zaroto? Kaj imam s politikom, ki je vedno osiral svojo oblast, če ni bila sam oblast in nas špecal po Evropi? Kaj naj imam...
In kaj nam imam s tistimi, ki so vladali desetletja in hočejo vladati vedno? Ki so za delavce, a najprej zase in svoje projekte, ki so korita in napajalniki tistih, ki so se samo prelevili kot se kače levijo, dejansko pa so ostali taki kot so bili: vladati, biti na oblasti - to je cilj, vse ostalo sredstva. Ne, nikdar nisem bil v njihovih vrstah in nikdar ne bom. Imam srce na levi, a tudi pamet v glavi kot se reče...
Vse to je danes povzročilo, da je praznik beden in prazen, ker ločuje in ne združuje. Vse to je vsem zagrenilo politiko in politike. Niti slavne bitke niso več bitke ampak pritlehni spopadi za košček slave, zgodovine, resnice. Ki jo delimo kot se delimo: vsak zase skuša zgrabiti čim več....
Je narobe, če si ob tem zapojem tisto partizansko o Janezu? Bom dobil po glavi, če jo pojem ali pa bom kaznovan, če vzklikam predsedniku vlade? Janez sem, Janez tja ... ta ni pravi, oni je njihov in ta naš. Dve današnji proslavi sta dokaz, da Slovenci imamo svojo državo, nimamo pa sposobnosti, da bi jo vodili in upravljali. Ker ne znamo sodelovati, če ni res nuja, znamo pa deliti vse in vsakogar.
Niti Janez ni več kar je bil, kajne?