Zdaj pridejo dnevi, ko bodo politiki zopet polni besed o osamosvojitvi. Se spomnim, da je za moj pohod nad sovražnika (no, ja...) kriv kolega Mirko Kunšič. Novinarji Dnevnika takrat večinoma nismo bili fotoreporterji, te so nam za posebne dogodke pošiljali iz redakcije. Pa me je ob začetku vojne povabil kolega Mirko in sva se odpeljala. Najprej sva (avtoceste še ni bilo) na mostu pri Bistrici gledala, kako je tank razmaknil tovornjak cestenega podjetja kot škatlice vžigalic. Potem sva motorizirani koloni sledila do črpalke nad Tržičem kjer je eden od delavcev rekel komandantu kolone (še kak teden, dva nazaj smo malicali v Domu JLA - zdaj je nosil čelado in vodil "pincgauerje" na Ljubelj...), da je "naprej vse minirano". Sam sem se malo sprehodil med vojaškimi vozili in slišal, kako je po načelu "ovde Orao....Soko javi ce" sporočal v kasarno v Kranj, da "nemože proći" pa jih je slišal hitro: "Po stari cesti, če ne gre tu!" Pa so se lepo usmerili drugam, midva pa za njimi...IN TAKO IMAM ZDAJ PO 30 LETIH DOKAZE, KAJ SEM DELAL MED VOJNO. KAR JE KASNEJE POSTALO POMEMBNO. KER SO SI OSAMOSVOJITVENA DEJANJA MNOGI (NE)ZASLUŽNI LEPO PRIVZELI ALI KAR VZELI SAMO ZASE. MENI SE DO ZDAJ IN SE MI NE BO NIKOLI ZDELO, DA SEM SE TAKRAT ZA KAJ BORIL IPD. - PREPROSTO SEM DELAL KAR SEM ZNAL, ODŠEL S KOLEGOM MIRKOM NA TEREN, DOŽIVEL VOJNO.../SE NADALJUJE/