Ko kdo ne more brez "rdečih" in "belih", jih pač tlači v vsak del naših življenj. Pa mi, starejši in glede na države,valute, sisteme ipd. dovolj trpežni, še nekako razumemo. Ker so ta rdeči v vojni pač bili na strani zmage, poraz so morali vzeti v zakup ta beli in seveda ne pozabimo: zgodovino pišejo zmagovalci...tudi pri nas so jo, zdaj bi jo ta beli radi še enkrat po svoje...Nič narobe, ima vsak pravico, le dejstev se ne da spremeniti!

Pred dnevi je bil na Poljsko vzhičen naš kranjski (desni) politik Branko Grims in v njej je videl branik krščanstva. Slovenija mu pri tem na misel ni prišla, ker "komunajzarji" so pač (še?) premočni. Pa so tam gori našemu predsedniku vlade Janez Janši prav od poljskega predsednika vlade sprejel priznanje, ker je pač osebnost vzhodne in osrednje Evrope. Lepo: zakaj pa ne. In kot običajno so levi ali glavni mediji to bolj ali manj prezrli, desni (posebej Janševi...) mediji pa so točili solze radosti ob tem priznanju za "njihovega".

Pa so ljubezni kratke in padejo na banalnostih. Ko so nam v Katowicah na Poljskem pred usodno odbojko spustili (dobesedno) Poljaki začetek srbske himne, namesto naše, smo dojeli, za kaj gre. Za zmago. Vedno in povsod. In ko so potem naši fantje razžalostili Poljsko po dolgem in počez, je bilo vse ostalo nepomembno. Provokacije so v politiki in športu vsakdan - igra živcev, igranje s čustvi in tako dalje. In če nas vsaj splošno gledano ni ravno ganilo priznanje prvemu človeku naše vlade, smo ob provokaciji s himno mnogi "ponoreli"....Kako hitro se nas da spraviti iz tira, kajne?

Kajti skupina fantov in mož v slovenskih dresih se ni pustila sprovocirati oziroma je bila končna posledica tega zmaga. Nad Poljaki (in njihovimi poskusi, da nas vržejo iz takta in potem lažje zmagajo). Pomislite: njih je skoraj 40 milijonov, nas pa 2 milijona. Če bi bil to edini kriterij, bi se nam slabo pisalo. Zato jim prepuščamo, da stojijo na "braniku krščanstva" kot jih čisla Branko Grims, ampak pri odbojki so ostali na tleh, mi pa visoko nad mrežo, ki so nam jo skušali nastaviti.

Ne, ni političnega nauka, še primerjavi Davida z Goljatom se bom izognil. Je preprosto zmaga skupine sposobnih ljudi. Zaželel sem si takih ljudi v politiki, gospodarstvu in še kje: mladih, odločnih, sposobnih, nesporno intelektualno zrelih, nesporno osredotočenih in nesporno odpornih na nizke udarce.... Če sem malo žleht: Poljakom sam bog ni pomagal, čaščenje še manj. Ker vedno in povsod odločamo ljudje. Zato Slovenci osupnemo svet na svoj načih - pod koši, na kolesih, plezalni steni....in zdaj nad mrežo!